Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Adam LUTHAR

LUTHAR, Adam
LUTHAR, Adam

Galleria fotografica

Nato:
24. December 1886, Sebeborci
Morto:
1. September 1972, Maribor
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:
Biografia

Izhajal je iz ugledne plemiške družine, ki je bila poplemenitena 29. avgusta 1596 s strani rimskega cesarja in ogrskega kralja Rudolfa II., ko je ta v Pragi podelil plemiško listino Juriju Lutharju in njegovima bratoma Petru in Andreju. Gre za najstarejšo plemiško listino, podeljeno v Prekmurju, shranjena pa je v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
Adam je osnovno šolo obiskoval v Puconcih in na Hodošu, gimnazijo in študij teologije pa v Šopronu. Tam je bil leta 1911 tudi ordiniran za duhovnika. Zatem je do leta 1913 služboval kot kaplan v Puconcih, Murski Soboti, Mergešu (županija Győr) in Križevcih ter hkrati študiral še na univerzi v Leipzigu. 1. septembra 1913 se je kot kaplan vrnil v Puconce, marca naslednje leto pa bil tam izvoljen za rednega duhovnika. V Puconcih je služboval vse do leta 1971, ko se je upokojil.
Njegovo področje delovanja je bilo zelo obširno. Poleg zvestobe svojemu poklicu si je namreč zelo prizadeval za materialni napredek gmajne, ustanovil je žensko in mladinsko društvo, v letih 1946-1948 bil tudi senior, od leta 1961 pa še častni senior. Aktiven je bil prav tako na literarnem področju, zaradi poznavanja zgodovine pa je bil kot respondent zadolžen za stike z zdomci, še posebej v Franciji in Ameriki. V letih 1922-1926 je bil urednik Düševnoga lista, v letih 1923-1939 pa Evangeličanskega kalendarja. V teh dveh publikacijah je tudi sicer največ objavljal, v glavnem nabožne, administrativne, informativne in polemične sestavke. Za svoje požrtvovalno delo je prejel visoko državno odlikovanje.
Ponekod se kot Lutharjev rojstni dan zasledi datum 2. januar 1887. Kot je razvidno iz Kronike (objavljena v Gouth, Zs. (2000). Luthár Ádám emlékalbum, 2. zv. Szombathely: Samozaložba, str. 467) pa je bil na ta dan le vpisan njegov dejanski rojstni datum, tj. 24. december 1886.

Opere

Dühovni Aldov ali molitvene knige. Murska Sobota, 1922 (pripravil ponatis »povéksano trétje vödánye«).
Prêkmurja znameniti evang. mo’zje. Murska Sobota, 1926 (pripravil skupaj z Janošem Flisarjem).
Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. Murska Sobota, 1929 (preuredil in dopolnil).
Cerkvene pesmi za evangeličanske izseljence. Murska Sobota, 1938.
Krsztsanszke czerkevne peszmi. Betlehem, 1941.
Evangeličanska cerkvena pesmarica. Lendava, 1970 (soprirejevalec).
Zvráči me, Gospodne! Molitvena Kniga za Evangeličanske Betežnike. Vödánje Harangszo Časopisa. Poslovenčilo Reditelstvo Düševnoga lista. Vödánje Düševnoga lista, 1936 (pripravil skupaj z Janošem Flisarjem).

Fonti e letteratura

Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 154.
Balažic, J. Listina cesarja Rudolfa II. bratoma Luthar iz Sebeborec, 1596. V Balažic, J. in Kerman, B. (ur.). Pokrajinski muzej Murska Sobota: katalog stalne razstave. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1997, str. 357, str. 59 sl.
Gouth, Zs. Luthár Ádám emlékalbum, 2. zv. Szombathely: Samozaložba, 2000.
Luthár, Adam. V: Stanonik, T. in Brenk, L. (ur.). OSEBNOSTI: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008., str. 645.
Kuzmič, F. Trije evangeličanski seniorji in njihova publicistična dejavnost. Evangeličanski koledar, 2014, let. 63, str. 184-192.
Ditmajer Prando, N. Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju, str. 351-352. Ljubljana: Založba ZRC, 2025.

Autore/autrice della voce: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 19. 12. 2014 | Ultima modifica: 18. 2. 2026
Jožef Papp. Adam LUTHAR. (1886-1972). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/adam-luthar/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 7. 7. 2022

Frančiška AMBROŽIČ

21. January 1881–6. February 1956
Frančiška Ambrožič je med drugo svetovno vojno izgubila štiri sinove in preživela grozote najbolj krutih taborišč.
Data di inserimento: 21. 8. 2015

Anna WITTULA

22. April 1861–3. March 1918
Anna se je rodila v Mariboru kot druga od šestih otrok železniškega uradnika Juliusa Ungerja iz Gradca in Anne, rojene Landwehr, hčerke barvarskega...
Data di inserimento: 20. 4. 2018

Simona KOPINŠEK

Pesnica, pisateljica in vsestranska kulturna delavka.