Vlado ROJEC

Učiteljišče je obiskoval v Ljubljani. Maturiral je leta 1920. Med leti 1920-24 je služboval v Šentjanžu na Dolenjskem. Po končani dvoletni višji pedagoški šoli v Zagrebu je bil med leti 1926-35 v službi na meščanski šoli na Rakeku. Med leti 1935-41 je bil upravitelj meščanske šole v Litiji.

Med drugo vojno je bil deportiran v Srbijo. Konec leta 1941 se je vrnil v Ljubljansko pokrajino. Jeseni leta 1942 se je honorarno zaposlil na meščanski šoli v Mostah. Leta 1944 je bil zaprt. Po končani drugi vojni se je vrnil v službo v Litijo. Po enem letu je bil premeščen v Ljubljano, kjer je učil po raznih srednjih šolah.

Oče Franc ga je navdušil za literaturo in risanje. Objavljal je v Zvončku in pri Jugoslovanskem učiteljiščniku, katerega je nekaj časa tudi urejal. Oče ga je navdušil tudi za pisanje mladinskih iger. Prevajal je iz nemškega in italijanskega jezika, prevode je objavljal v Razorih. Vse bolj se je oprijemal strokovnega pisanja. Med leti 1935-41 je redno objavljal v Slovenskem čebelarju in v njegovi prilogi Čebelarski obzornik. Po drugi vojni je postal glavni urednik Slovenskega čebelarja. Kot soavtor in sourednik je sodeloval pri monografiji Sodobno čebelarstvo, ki je izšla v dveh delih. Objavljal je pod šiframi in psevdonimi: kratici imena in priimka, Vlado, Vladislav, Rado, Ličen, Mikro Valentinčič, BD, U.R., R. U. Bil je član številnih čebelarskih organizacij. Organiziral je strokovna predavanja in čebelarske plemenilne postaje po vsej Sloveniji.