Vladimir VEKIĆ

Rojen v dalmatinski kmečki družini. Osnovno šolo je končal v Kozici (Vrgorac), nato obiskoval poklicno šolo za pletilca in tkalca v Rumi (Vojvodina), železničarsko šolo v Zemunu, opravil izpit za višjega transportno-prometnega tehnika na Višji prometni šoli v Beogradu.

Med drugo svetovno vojno se je pridružil fruškogorskemu partizanskemu gibanju, kasneje bil odlikovan z Medaljo zaslug za narod. V letih 1943–1949 je bil član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) in Komunistične partije Jugoslavije. Po vojni je kot vlakovni odpravnik, telegrafist in načelnik železniške postaje služboval na kar šestintridesetih železniških postajah v Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter nazadnje Sloveniji.

Med leti 1972 in 1986 je služboval v Rogatcu, kjer se je tudi upokojil in postal kulturno nadvse aktiven član lokalne skupnosti. Leta 1972 je postal sodelavec lista “Straža danas”. Deloval je v Kulturnem društvu Anton Stefanciosa, tudi kot predsednik. Sodeloval je pri snovanju Muzeja na prostem Rogatec, kjer je bil oskrbnik in vodnik od leta 1980 do 1993.

Pisal je prozo in poezijo v hrvaščini in slovenščini. Redno se je udeleževal literarnih srečanj Sosed tvojega brega. Pesmi je objavljal v publikacijah Nova pruga, Paralele, Mentor, Locutio ipd.