Vital AHAČIČ

Izhaja iz tržiške glasbene skupine. Oče Rudolf je igral v godbi, poleg tega pa poučeval klavir, kitaro, harmoniko in citre, sestra Marija Ahačič-Pollak pa je pevka.

S petimi leti je pričel igrati harmoniko. Med drugo svetovno vojno je bila celotna družina izseljena v Srbijo, kjer so preživeli vsa vojna leta. Po vrnitvi v Slovenijo je Vital končal osnovno šolo in se vpisal na kranjsko gimnazijo. Študiral je na Fakulteti za strojništvo, po študiju se je najprej zaposlil v domačem Tržiču, nato v Ljubljani, nazadnje pa v tovarni glasbil Melodija Mengeš. Nekaj časa se je z glasbo ukvarjal tudi profesionalno.

Že za časa študija je igral v različnih ansamblih in si tako plačeval študij, saj štipendije ni imel, ker je bil oče krščansko usmerjen. Leta 1957 je začel nastopati z Zadovoljnimi Kranjci in tako je vstopil v svet narodnozabavne glasbe. Zatem je nastopal v ansamblu Borisa Kovačiča. Ustanovil je tudi svoj trio, v katerem sta igrala Milan Ferlež na kitaro in Boris Vede na bas, sam pa je nastopal s kromatično harmoniko. Vital je igral tudi sam ali pa spremljal priljubljene pevce s harmoniko. S sestro Marijo Ahačič-Pollak sta posnela tri kasete, sodeloval pa je tudi pri snemanju filmske glasbe, otroških pesmi, 15 let je spremljal Ribniški oktet.

Bil je navdušen športnik, rad je kolesaril, smučal, se ukvarjal z alpinizmom, bil je tudi član Gorske reševalne službe Tržič, kar pa je po poroki opustil. Poleg narodnozabavne glasbe je igral tudi druge zvrsti, od jazza do evergreenov. Tekmovanj se ni udeleževal, zato je bil pri priznanjih prezrt. Bil je predlagan za nagrado Prešernovega sklada, leta 1995 nominiran za zlato noto kot najboljši izvajalec etno in folk glasbe, po smrti, leto dni kasneje, pa je bil posmrtno odlikovan.