Po končani osnovni šoli v domačem kraju (1899-1907) je odšel na pripravljalno šolo za učiteljišče v Sežani (1907-1908), nato pa na učiteljišče v Koper (1908-1909) in Gorico (1909-1912) . Tik pred prvo svetovno vojno je opravil še usposobljenostni izpit. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na Tirolskem in tam tudi huje ranjen. Po končani vojni je nadaljeval šolanje na Trgovski šoli v Ljubljani, kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu ter nato na višji pedagoški šoli v Zagrebu (1921-1928), kjer je tudi diplomiral iz pedagogike, psihologije in matematike. Služboval je kot učitelj v Pišecah, nato pa je poučeval na ljubljanskem učiteljišču. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Koncentracijskem taborišču v Dachauu. Po letu 1945 je postal šolski inšpektor, vodil je prosvetno pedagoško službo v Ajdovščini, organiziral Pedagoški center v Ljubljani in bil predavatelj in vodja številnih seminarjev za učitelje. Pripravljal je članke iz socialne pedagogike, metodike pouka, organizacije šolstva, o stikih med šolo in domom, o usposabljanju učiteljev in redno objavljal v pedagoških revijah. Bil je urednik Male pedagoške knjižice in ustanovitelj društva Šola in dom.
Napisal je knjigi Pisanje (1950), ki obravnava metodo začetnega opismenjevanja, in Metrski sestav in učno navodilo (1962). V knjigi Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969 (1970) je sodeloval z razpravama o zgodovini pouka matematike in geografije. Uredil je zbornik ob 100-letnici Učiteljišča v Ljubljani (1973) in napisal številne življenjepise slovenskih šolnikov. Za svoje delo na področju vzgoje in izobraževanja je leta 1966 prejel Žagarjevo nagrado.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 248