Alojz Valentinčič je v Volčah obiskoval osnovno šolo, v Tolminu pa italijansko nižjo srednjo šolo in licej. Že kot dijak je bil glavni sodelavec rokopisnega lista Zvezda, ki je izhajal v okviru Prosvetnega društva Ušnik, poleg tega pa je aktivno sodeloval v organizaciji TIGR. V ilegalnem krožku je predaval dijakom in tolminski mladini. V čevljarski delavnici Srečka Šorlija je prejemal ilegalno literaturo ter jo oddajal celicam po vaseh, prenašal je šifrirana sporočila na poti med Gorico, Tolminom in Kobaridom, večkrat pa je bil pobudnik sabotaž različnih fašističnih manifestacij. Pri prenašanju literature je med leti 1928 in 1930 sodeloval tudi s trojko Danilo Zelen, Tone Černač in Josip Kukec: skrbel je za njihovo prehrano in od njih prejemal literaturo. Valentinčič je organiziral tudi prenašanje literature v Beneško Slovenijo, pri tem pa sodelovali tudi drugi dijaki, omeniti velja T. Gruntarja iz Kobarida in I. Fona iz Volarij. Skupaj so v Benečiji delili slovenske molitvenike in hkrati uničevali italijansko literaturo. Leta 1930 so fašistični policisti Valentinčiča aretirali, ga zaprli, mučili in zasliševali, čez kak mesec pa končno izpustili.
Valentinčič je vedel, da zanj ni dobro, da ostane doma, zato je ilegalno odšel v Jugoslavijo. Vpisal se je na Pravno fakulteto v Ljubljani in študij uspešno zaključil. Pomagal je pri organiziranju Kluba primorskih študentov in večih demonstracij proti fašizmu ter bil zato večkrat priprt. Kasneje je dobil zaposlitev v Skopju. V času narodnoosvobodilne borbe je v Beogradu sodeloval s Slovenskim narodnoosvobodilnim svetom, po osvoboditvi pa so ga zaradi pripadnosti organizaciji TIGR zaprli in odpustili iz službe.
Primorski slovenski biografski leksikon, 16. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1990, str. 154
