Részletes keresés
hu
en hu it sl

STRNIŠA, Gustav

STRNIŠA Gustav
Foto: Dlib

Foto galéria

Született:
6. August 1887, Kranj
Elhunyt:
4. November 1970, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Gustav Strniša je v osnovno šolo hodil v Kranju, gimnazijo je nadaljeval v Rakovniku pri Ljubljani. Šolanja ni dokončal zaradi slabih gmotnih razmer. Že med šolanjem je pisal in igral v gledališču, da bi lahko preživel. Leta 1925 se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot svobodni književnik. V Ljubljani se je poročil z Alojzijo, sodno uradnico, in imel z njo štiri otroke. Izmed njih je preživel le Gregor Strniša. Postal je poznan pesnik in dramatik.
Pisal je pesmi, prozo, mladinsko liriko in članke. Nastopal je na radiu, imel je predvsem mladinske prispevke.Njegovo delo je zaznamovala smer moderna, v katero spadajo Oton Zupančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in drugi, navezuje se tudi na impresionizem in kasneje na ekspresionizem, zlasti socialne in delavske podobe.Pesmi je objavljal v mesečniku Domači prijatelj, Mladiki in Ljubljanskem zvonu, v časopisu Domovina je pisal domovinske povesti.
Strniševa dela so povsečena predvsem mladinski književnosti in liriki. Večino jih je izdal v samozaložbi. Napisal je veliko pravljic za otroke, v katerih nastopajo čarovnice, vile, zmaji, graščaki in razbojniki. Njegove pravljice so poučne, saj govorijo o ljubezni, dobroti, tudi revščini in smrti, vendar pa vedno dobro premaga zlo. Značilne za njegov opus so živalske pravljice, kjer nastopajo živali, ki so poosebljene.

Művek

Pesniški zbirki:Za solncem, 1916; Zvoki in žarki, 1937Pripovedna proza:Satire, 1938Mladinska lirika:Dedek jež, 1928; Uganke, 1940; Dih prirode, 1944; Mi pa hlebčke pečemo, 1961Mladinska proza:Boj in zmaga, 1928; Harmonikar Binček, 1936; Beli slon, 1937; Sveti Miklavž, 1937; Rak veseljak, 1938; Modra golobica, 1938;Zlati šotori, 1940; Riba Feronika, 1943; Miška, 1944; Lokvanj, 1944; Slike, 1945; Čenčara, 1944; Pravljice, 1946

Forrás és szakirodalom

M. Hladnik: Pesnik? Ti pa v samozaložbo, Gorenjski Glas 2010, št. 79, str.16Zgodovina slovenskega slovstva, Obdobje moderne, Ljubljana, 1964

A bejegyzés szerzője: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 19. 2. 2015 | Utolsó módosítás: 19. 2. 2015
Jana Bešter. STRNIŠA, Gustav. (1887-1970). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/strnisa-gustav/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 22. 3. 2016

ŠINKOVEC, Adolf

30. January 1914–29. March 1983
Rodil se je kmetu Francu in Karolini, rojeni Gruden. Oče se je dvakrat  poročil, ženi sta si bili sestri, pri hiši je bilo trinajst otrok, od ...
A bevitel dátuma: 21. 2. 2019

CELJSKI, Maksimilijan

226-236–281-308 (284)
Škof in mučenec iz obdobja antike, zavetnik Celja in sozavetnik Škofije Celje
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

KOMELJ, Milček

R. 16. nov. 1948 v Novem mestu (sin Boga K.). Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je maturiral l. 1967. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je ...