Stanko KOSI

Kot znani ptujski fotograf je bil Stanko Kosi pomemben kronist življenja na Ptuju po drugi svetovni vojni, saj je skozi fotografski objektiv ovekovečil na tisoče posnetkov različnih ljudi in dogodkov.
Rodil se je kot tretji od desetih otrok materi Mariji Horvat (1904–1989) in njenemu drugemu možu Stanku Kosiju (1901–1938), ki je že zelo zgodaj umrl zaradi tuberkuloze. Otroška leta je preživel na domačiji v Lahoncih 1, osnovno šolo pa obiskoval v Runeču in jo zaključil leta 1946. Odločil se je za poklic fotografa in praktično znanje najprej dve leti pridobival pri stricu Antonu Kosiju, ki je imel svoj fotografski atelje v Lahoncih in delal tudi v ateljeju Polak v Ormožu. V šolskem letu 1947/48 je nato obiskoval strokovno nadaljevalno šolo v Idriji in bil ob tem učenec fotografske stroke pri mojstru Francu Langerholcu na Ptuju, kjer se je izučil za pomočnika. Na Ptuju se je ustalil ter si tukaj ustvaril dom in družino. Leta 1958 se je poročil s Felicito Tomanič, ki mu je v zakonu rodila hčer Andrejo (1958–2011) in sina Milka (1962–2005).
Mojstrski izpit, ki je bil obvezen za pridobitev dela v obrti, je leta 1960 opravil pri mariborskem fotografu Jožefu Hochstätterju. Po dvajsetih letih službovanja v ateljeju Langerholc je leta 1968 v mestnem jedru Ptuja, na Trgu mladinskih delovnih brigad, (danes Mestni trg 2), odprl lasten atelje. V njem je po željah strank ustvarjal portrete, poročne in družinske fotografije, največ fotografij pa je posnel na terenu. Njegove fotografije so redno objavljali tudi v časopisih Večer in Ptujski tednik. Bil je eden prvih ptujskih fotografov, ki se je začel ukvarjati z barvno fotografijo. Svoje strokovno znanje je izpopolnjeval z obiski strokovnih seminarjev za fotografe doma in v tujini ter bil mentor številnim mladim fotografom. Upokojil se je leta 1993, ko je fotografski atelje tudi uradno prepustil sinu Milku.

Ob poklicnem delu je bil vsa leta aktiven tudi na drugih področjih družbenega življenja. Bil je ustanovni član in prvi predsednik (1978 in 1982) združenja obrtnikov na Ptuju, član izvršnega odbora Sekcije fotografov Gospodarske zbornice Slovenije in Mednarodnega združenja portretnih fotografov. Deloval je kot vodja delegacije za zbor združenega dela in član delegacije za zbor združenega dela republiške skupščine. Vzporedno se je udejstvoval tudi kot porotnik na sodišču in kot predsednik sindikata delavcev, zaposlenih v obrti.

Čeprav je z družino živel na Ptuju, se je vedno rad vračal v rodne Lahonce, kjer se je na majhni posesti od leta 1982 ljubiteljsko posvečal vinogradništvu in kletarstvu.