Stanko CAJNKAR

Rodil se je kot prvorojenec v kmečki družini z enajstimi otroki. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu. V Mariboru je v težkih razmerah med prvo svetovno vojno obiskoval klasično gimnazijo, gimnazijsko izobraževanje pa končal leta 1921 na Ptuju. Po končanem mariborskem bogoslovju je bil leta 1926 nekaj mesecev kaplan v Vuzenici. Zatem se je dve leti izpopolnjeval na Katoliškem inštitutu v Parizu.
Po vrnitvi domov je postal profesor bibličnih ved nove zaveze na mariborskem bogoslovju. Kot profesor verouka je leta 1933 poučeval na tamkajšnji gimnaziji. Doktoriral je leta 1938 na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pripadal je mladokatoliškemu gibanju okrog glasila Križ na gori. Sodeloval je pri družinski reviji Mladika, ki jo je izdajala Mohorjeva družba. Ob nemški zasedbi je bil leta 1941 izgnan in vojna pot ga je vodila kot kaplana v Košano na Krasu, kjer je ostal do leta 1944. Odšel je na osvobojeno ozemlje v Črnomelj, kjer je poučeval na gimnaziji.
Po vojni je bil izvoljen za poslanca v Ustavodajno skupščino in v Svet narodov. Leta 1947 je bil izredni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki jo je med leti 1950–1966 vodil kot dekan.