Részletes keresés
hu
en hu it sl

ŠKERLJ, Stanko

Portret - Stanko ŠKERLJ
Stanko Škerlj - Enciklopedija Slovenije: zv. 13: Š–T. 1999, str. 45.

Foto galéria

Született:
7. February 1893, Novo mesto
Elhunyt:
21. July 1975, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Bil je najmlajši od šestih otrok novomeškega pravnika Ivana Škerlja  in Ane, roj. Trdina, sorodnice pisatelja Janeza Trdine.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v rodnem Novem mestu, kjer je leta 1911 maturiral. Nato je študiral romanistiko in germanistiko na Dunaju, pri čemer je italijanščina postala glavna smer njegovega študija.  V letu 1913/14 je odšel na študij v Firence in leta 1916 promoviral, star 23 let. V letih 1922–1924 se je študijsko izpopolnjeval na Sorboni in drugih visokih šolah v Parizu.

Sprva je, v letih 1917–1930, poučeval na ženski gimnaziji v Ljubljani. V letih 1930–1934 je bil docent na Univerzi v Beogradu, kjer je bil nato do leta 1946 izredni profesor za italijanski jezik in književnost, od leta 1946 do upokojitve leta 1960 pa redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Ljubljani. Od 1947 do 1948 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani in od leta 1969 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član Beneške Akademije znanosti in umetnosti.

Veliko je pisal o italijanskem gledališču na slovenskih tleh pa tudi študije o italijanski literaturi – o Danteju, Petrarki, Goldoniju idr. V prvi vrsti pa je bil jezikoslovec. Raziskoval je sintakso romanskih jezikov, zlasti italijanščine, ter zgodovino književnih in splošno kulturnih odnosov med Slovenci, južnimi Slovani in Italijani. Pri svojem jezikoslovnem raziskovalnem delu je izhajal iz jezika kot sredstva sporočanja ter v tej luči preizkušal uspešnost in ustreznost jezikovnih tvorb. Znanstvene in druge prispevke je objavljal v tujih in domačih strokovnih publikacijah. Bil je tudi prevajalec, urednik (mdr. revije Linguistica) in slovaropisec.

Med številnimi domačimi in tujimi odlikovanji je prejel tudi francosko priznanje Légion d’honneur.

Njegova hči Tita Škerlj-Sojar je bila znana urednica, publicistka in prevajalka.

Művek

Syntaxe du participe présent et du gérondif en vieil italien: avec une introduction sur l’emploi du participe présent et de l’ablatif du gérondif en latin, 1926
Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. Stoletja, 1936
Italijanski u 100 lekcija, 1959 (1. izdaja), več ponatisov
Slovenačko-srpskohrvatski rečnik = Slovensko-srbskohrvatski slovar, 1964, 1975 (soavtor)
Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih = Il teatro italiano a Ljubljana nei secoli passati, 1973

Kitüntetések

– red zasluge za Republiko Italijo Grand’Ufficiale, 1970
– francosko priznanje Légion d’honneur

Forrás és szakirodalom

Enciklopedija Slovenije: zv. 13: Š–T. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 45.
Skubic, M. Romanistika na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 63–67.
Škerlj, M. Spomini in vojni dnevnik. Izola: Mandrač, 2011.
Slovenska biografija: Škerlj, Stanko. (citirano: 12. 6. 2023) Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi654747/
Osebni podatki: Anton, Milena in Borut Škerlj, 2008.

A bejegyzés szerzője: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 14. 6. 2023
Darja Peperko Golob. ŠKERLJ, Stanko. (1893-1975). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/skerlj-stanko/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

KONVALINKA, Konstantin

13. August 1872–27. October 1943
Bil je kopališki zdravnik, dejaven tudi na drugih področjih v Dolenjskih Toplicah.
A bevitel dátuma: 26. 6. 2019

KAŠ, Igo

26. June 1853–25. December 1910
Življenjska pot pripovednika Iga Kaša še ni v celoti osvetljena. Pod imenom Ignaz Kasch je bil rojen v Vojniku, v trški hiši s h. št. 51 (danes Cel...
A bevitel dátuma: 9. 6. 2018

ŠANTEL, Saša

Oče Anton in mati Avgusta pl. Aigentler, oba izobražena, sta se poročila v Gradcu leta 1873 in se kot mlad par priselila v Gorico, kjer je Anton do...