KONVALINKA, Konstantin

Rodil se je v meščanski družini v Litomyšlu na Češkem, kjer je leta 1889 maturiral na gimnaziji Aloisa Jiráska. Leta 1893 se je vpisal na medicinsko fakulteto Karlo-Ferdinandove univerze v Pragi in tam leta 1899 promoviral. V tem obdobju se je aktivno ukvarjal s politiko in se kot član protiavstrijske organizacije moral za nekaj časa umakniti na Poljsko. V času študija je opravil tudi obvezni vojaški rok kot enoleten prostovoljec medicinar.

Leta 1899 se je poročil z zdravnikovo hčerko Heleno Kabrchel. Delal je po različnih bolnišnicah v različnih krajih. Z ženo sta imela tri hčere, Ludmilo (Ludvo), Ano (Ančo) in Kamilo. Oktobra 1903 je prevzel mesto okrožnega zdravnika v Žužemberku na Kranjskem. Tam je ostal do začetka leta 1911, ko je bil po smrti žene, na lastno željo, premeščen v Lukovico pri Domžalah. Še istega leta se je poročil z Mašo Kersnik, hčerko pisatelja Janka Kersnika. Aprila 1912 se je družina preselila v Dolenjske Toplice, kjer je naslednji mesec nastopil službo okrožnega zdravnika za Dolenjske Toplice. V drugem zakonu so se rodili še trije otroci, Kostja, Sava in Vojan. Kmalu je prevzel upravljanje kopališča, z letom 1913 pa tudi mesto direktorja kopališča.

V obdobju 1. svetovne vojne je bil v vojaško službo vključen kot zdravnik. Sprva je odšel v Ljubljano, a je bil že oktobra 1914 premeščen v Toplice kot asistenčni zdravnik v vojaški ustanovi rezervne odprte bolnišnice Rdečega križa v Toplicah. Vodil je tudi topliško vojaško bolnišnico. Že med vojno je pri vojakih opravljal raziskave o uspešnosti zdravljenja revmatičnih obolenj s topliško vodo.

Leta 1921 je dr. Konvalinka s posojilom Kmečke posojilnice v Ljubljani od kneza Karla Auersperga kupil kopališče z vsemi pripadajočimi objekti. Lotil se je prenove in moderniziranja kopališča in hotelskih nastanitev. Po pridobitvi specializacije za balneoterapijo leta 1923 je kopališče povzdignil v sanatorij. Kljub temu, da se je konec leta 1923 upokojil, je vse službene dolžnosti opravljal še naprej. Ker na njegovo mesto niso imenovali drugega zdravnika, je leta 1926 vnovič zaprosil za mesto okrožnega zdravnika in na tem mestu ostal vse do vnovične upokojitve leta 1941. Sanatorij je bil sprva uspešen zdraviliški kompleks, po svetovni recesiji pa je število gostov upadalo, zato je leta 1934 upravljanje Sanatorija prepustil Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani, kjer je vzel posojilo. Dr. Konvalinka je še vedno, poleg zasebne zdravniške prakse, ostal tudi kopališki zdravnik.

Svoje strokovno delo je poleg skrbi za paciente posvetil študiju revmatičnih obolenj in vplivu topliške termalne vode na bolnike. Napisal je nekaj poljudnih člankov v dnevnem časopisju, dva članka v strokovnih časopisih (Liječnički vjesnik in Zdravniški vestnik) in neobjavljen sestavek Ekspoze o radioemanacijskem termalnem kopališču Dolenjske Toplice. Leta 1940 je v samozaložbi v Dolenjskih Toplicah izdal knjigo Revmatoze, tuji in moji nazori.

Dr. Konvalinka je bil v Toplicah aktiven tudi na družabnem področju. Bil je starosta in član uprave Sokolskega društva. Ko je bila liberalna stranka leta 1943 izvoljena v občinsko upravo, je za ta čas postal občinski veljak.

Leta 2014 je bil na pročelju hiše v Dolenjskih Toplicah,kjerje živel in imel svojo ordinacijo ter lekarno, odkrit njegov dopsni kip (avtor J. Kumer).