Simona WEISS

Otroštvo in srednješolska leta je preživela v Kamnici. Pela je v pevskem zboru in sodelovala v strelskem, dramskem in literarnem krožku ter trenirala odbojko.
Z manekenstvom in lepotnimi tekmovanji se je začela ukvarjati leta 1984, ko se je udeležila tekmovanja Miss Slovenije in postala 1. spremljevalka. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Gorana Šarca, zaradi katerega se je preselila v Ljubljano. Osvojila je še nekaj nazivov, nato pa z manekensko kariero zaključila.
Glasbeno kariero je začela kot tekstopiska, nadaljevala pa kot pevka, ko se je leta 1986 udeležila Opatijskega festivala. Pela je po raznih zabaviščih po Sloveniji, nato pa dobila povabilo za turnejo po Sovjetski zvezi. Za pravi začetek njene glasbene kariere pa lahko štejemo izdajo njene prve LP plošče v letu 1987.
Po razpadu SFRJ je postala samostojna pevka in začela izdajati uspešnice. Po rojstvu prvega otroka je naredila kratek premor, po vrnitvi na sceno pa je imela nekaj težav pri izdaji albuma. Njen mož, ki je bil tudi njen menedžer, je zato ustanovil Megaton, podjetje, ki proizvaja digitalne medije. Izvajala je dalmatinsko-podalpski pop, še posebej uspešen je bil album V srcu tvojem je moj dom iz leta 1995. Kot prva slovenska izvajalka je začela koncertirati po velikih športnih dvoranah, petkrat je razprodala dvorano Tivoli v Ljubljani, dvorano Tabor v Mariboru pa kar dvakrat v istem dnevu. V letu 2001 je sodelovala na prireditvi EMA, vendar se ji ni uspelo uvrstiti v ožji izbor.
Kmalu za tem je naredila še drugi premor v pevski karieri, saj je v letu 2000 začela študirati psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2002 pa je rodila še drugega otroka. V tem času je izpeljala tudi donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico in dveh fototerapevtskih lučk za novorojence z zlatenico. Na glasbeno sceno se je vrnila le za kratek čas s turnejo in ploščo Računam nate, za tem pa se je od petja dokončno poslovila.
Nadaljevala je s študijem, med katerim je posvečala pozornost pomoči otrokom z avtizmom. Diplomirala je leta 2008. Dve leti kasneje je začela pisati znanstveno monografijo z naslovom Leseni deček sodobnega časa – Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera. Izdana je bila šele po njeni smrti.
Poleti leta 2015 je zbolela za rakom na debelem črevesju, ki pa se je hitro razširil po celem telesu. Čeprav je bila prešibka za operacijo, je družina iskala alternative v tujini, vendar je kljub temu 19. decembra 2015 umrla v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.