Rodil se je v skromni kmečki družini, kjer so ga že kot otroka čakala težka kmečka opravila. Osnovno šolo je končal v domači vasi. Tedanje težke razmere in vsestransko pomanjkanje so ga izklesale v skromnega, vztrajnega, delavnega in narodno zavednega človeka.
Najprej je študiral v goriškem Malem semenišču, nato v Tolminu, maturo pa je opravil v Gorici. V akademskem letu 1940-1941 je dokončal tudi univerzitetni študij na Univerzi v Padovi. Nato je bil vpoklican v italijansko vojsko, kjer je dobil čin podporočnika. Italijanska kapitulacija ga je dočakala v Bergamu. Vrnil se je domov in odšel k partizanom. Bil je vojni dopisnik na Cerkljanskem in Črnomlju.
Po končani vojni je deloval v Trstu, kot profesor slovenskega jezika na Nižji srednji šoli pri Svetem Jakobu. Poučeval je še na Znanstvenem liceju France Prešeren, po dodatnem izobraževanju v Rimu pa je leta 1973 postal ravnatelj Učiteljišča Simona Gregorčiča v Gorici. V Gorici je ustanovil tudi vrtnarsko šolo. Leta 1975 se je ponovno vrnil v Trst in bil ravnatelj na Trgovskem zavodu Žige Zoisa. Upokojil se je leta 1977.
Precej svojega časa je posvetil poučevanju slovenskega jezika v tržaškem semenišču, učil je nekatere duhovnike in celo tedanjega škofa Bellomija.
Bil je spoštovan profesor, ki je svoje dijake spodbujal, da so objavljali svoje prispevke v literarnih revijah in tako še okrepili znanje slovenščine.
Dela:
Rimska zgodovina za višje srednje šole, 1981
Primorski slovenski biografski leksikon.14.snopič.Gorica:Goriška Mohorjeva družba, 1988, str.336-337
