Rudolf UKOVIČ

Družina Ukovič je sodila med nekoliko premožnejše družine v vasi Hrušica pri Podgradu. Oče Andrej je poleg kmetovanja opravljal še dela davčnega uslužbenca v Podgradu, mati Uršula, rojena Tomažič, pa je skrbela za domačo gostilno in pekarno. V družini so se rodili štirje otroci, hčerke Amalija, Rozina in Antonija ter sin Rudolf. Rudolf je osnovno šolo zaključil v rodni Hrušici. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Gorici, nato pa se je v Pazinu izšolal za gozdarskega tehnika. Prvo službo je dobil na Voloskem (Hrvaška), nato je bil poklican v vojsko. Vojaški nabor je opravil v Trstu, nato je odšel na urjenje v Kamnik in kasneje v Ljubljano. Iz Ljubljane je odšel na fronto v Galicijo, kjer je padel v rusko ujetništvo. Kot ujetnik je bil zaposlen na gozdni upravi blizu Kijeva v Ukrajini. Tu se je seznanil z idejami oktobrske socialistične revolucije. Iz ujetništva se je po propadu Rusije leta 1918 vrnil v 97. pešpolk v Radgono in dobil mesec dni dopusta. Dopust je preživel doma. Bližal se je konec prve svetovne vojne in Rudolf se ni želel vrniti na fronto. Vendar se je zaradi očeta, ki je bil državni uradnik in ni podpiral dezerterstva, vrnil v Radgono celo nekaj dni pred iztekom dopusta. Med vojaki v Radgoni je že dlje časa vladalo nezadovoljstvo, predvsem zaradi utrujenosti in pomanjkanja hrane ter spoznanja o nesmiselnosti vojne. Nepričakovana aretacija Rudolfovega prijatelja, četovodje Andreja Melihna (23. maj 1918), kateri je s takratnimi aktualnimi političnimi razmerami (razvoj slovanskega narodnega gibanja in želja o združitvi južnih Slovanov) seznanjal tudi vojake znotraj vojašnice, je pripeljala do upora 97. pešpolka v Radgoni. Rudolf je priskrbel strelivo za sodelujoče v uporu ter sam vodil upornike. Upor ni trajal dolgo, saj so se zaradi pomanjkanja streliva in prihoda enot iz Gradca uporniki predali. Vojaško sodišče je po hitrem postopku izreklo osem smrtnih kazni. Voditelja upora Melihna in Ukoviča so ustrelili 27. maja, dva dni kasneje pa še druge upornike. Rudolf je v poslovilnem pismu izrazil željo, da bi bil pokopan v domači zemlji. Občina Gornja Radgona je leta 1935 prenesla posmrtne ostanke osmih usmrčenih vojakov iz tedanje Avstrije in jih pokopala v grobnico skupaj z borci za severno mejo v Gornji Radgoni. Kasneje so posmrtne ostanke prepeljali v Ljubljano.
Ob 50-letnici radgonskega upora so na rojstno hišo v Hrušici Rudolfu Ukoviču postavili spominsko ploščo. Po njem se imenuje tudi osnovna šola v Podgradu.