PUKLAVEC, Vladimir

Vladimir je potomec znane ormoške družine Puklavec. Rodil se je kot drugi otrok Cite in Martina Puklavca (njegova sorojenca sta Meta Puklavec in Janez Puklavec). Leta 1941 sta starša pred nasilno izselitvijo pobegnila v hrvaški Varaždin, kjer se je čez dve leti rodil Vladimir. Po drugi svetovni vojni se je družina vrnila v Ormož, kjer je bil njegov dedek Peter Zadravec prvi župan, oče Martin Puklavec pa dolgoletni direktor Vinarske zadruge Ormož in eden ključnih ustanoviteljev ormoške kleti.

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ormožu. Po maturi na ptujski gimnaziji (1962) se je odločil za študij strojništva na ljubljanski univerzi (1962‒1968). Že takrat ga je najbolj zanimala tehnika, posebej pa še termodinamika.

Po opravljeni diplomi (1968) je odšel v Nemčijo, kjer je v nekaj desetletjih ustvaril kriogeni oz. nizkotemperaturni plinski energetski poslovni sistem, ki deluje na svetovni ravni. Najprej se je zaposlil v multinacionalki Linde v Münchnu, kjer je začel kot procesni inženir za tehniko nizkih temperatur. Ker je želel voditi celotne projekte za gradnjo naprav, je postal šef inženiringa v podjetju Liquid Gas Anlagen pri Bonnu. V letu 1978 je postal direktor za utekočinjeni zemeljski plin v Ruhrgasu v Essnu, vodilnem podjetju za promet z zemeljskim plinom v Nemčiji. Tu je deloval tudi kot predstavnik Nemčije v različnih mednarodnih organizacijah za gospodarjenje s plinom in za varnost tovrstnih industrijskih objektov, pa tudi v Ameriškem združenju strojnih inženirjev (ASME), ki med drugim izdaja varnostno regulativo. Leta 1981 je soustanovil podjetje za gradnjo naprav za utekočinjene pline in celotno logistiko, predhodnico današnjih podjetij TGE Gas Engineering in TGE Marine Gas Engineering. To podjetje je leta 1993 kupila francosko-belgijska industrijska skupina Suez-Tractebel, v kateri je Vladimir postal član predsedstva, odgovoren za plinsko tehnologijo.

Ko se je Suez-Tractebel odločil oddvojiti plinsko energetiko, je Vladimir konec osemdesetih letih 20. stoletja v Bonnu skupaj s partnerji ustanovil zasebno energetsko podjetje Liquid Gas International (LGI). Razdelili so ga na TGE Marine Gas Engineering, ki je kasneje bilo z večinskim deležem prodano japonskemu ladjarju, in na TGE Gas Engineering, ki ga je vodil Vladimir. To podjetje se je skozi čas preoblikovalo in je danes eno od vodilnih podjetij za tehnologijo utekočinjanja, skladiščenja in uplinjanja utekočinjenih plinov v svetu (utekočinjeni zemeljski plin – LNG, etan, etilen, amonijak idr.). Izdeluje investicijske študije, projektira in gradi terminale na ključ oz. izvaja celoviti inženiring. Mednarodno priznana firma ima podjetja in podružnice v Evropi ter drugod po svetu, še zlasti dejavne v Shanghaju (Kitajska), Taipeju (Tajvan) in Abu Dhabiju (Arabski emirati). Slovenska podružnica družbe (TGE Podružnica Inženiring Ljubljana) je energetske storitve opravljala v Sloveniji, zlasti pa je vodila pripravljalna dela za izgradnjo sprejemnega plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Kopru, ki naj bi z obratovanjem začel v letu 2013. V priprave so bili vključeni tudi slovenski raziskovalni tehniški, ekonomski in pomorski inštituti ter projektantske organizacije. Kljub pridobljenemu državnemu energetskemu dovoljenju pa terminal zaradi nasprotovanja državnih in deloma lokalnih oblasti ni bil realiziran (Državni zbor RS je sprejel Resolucijo o Severnem Jadranu, v kateri je prepovedal kakršenkoli plinski terminal na slovenski obali). Po naročilu TGE Gas Engineeringa je Metalna na slovenski obali izdelala velike tlačne tanke (volumna 4.000 m³⁾, ki so bili po morju transportirani v Antwerpen na vgradnjo v plinski tanker. Drugi slovenski proizvajalci so za plinske tankerje izdelali več setov procesnih enot, tudi toplotnih izmenjevalcev iz titana. V obeh primerih je šlo za inovativne proizvode in pomembno razvojno-tehnološko sodelovanje med naročnikom in slovenskimi proizvajalci.

Danes je pretežni lastnik TGE Gas Engineeringa kitajska transportna družba China International Marine Containers (CIMC), preostali del pa je preko luksemburške družbe Gasfin ostal v lasti Vladimirja Puklavca oz. njegovih dedičev. Vladimir je družbo TGE Gas Engineering dolga leta vodil kot direktor in bil do zadnjega tudi član njenega nadzornega sveta. Družba Gasfin, ki jo je vodil vse od ustanovitve, združuje več podjetij, ki se ukvarjajo z razvijanjem novih energetskih projektov, kot je npr. uporaba LNG za pogon letal in drugih aplikacij nizkotemperaturne plinske tehnike.

Vladimir je bil spreten in sposoben poslovnež ter manager pa tudi duhovit sogovornik s širokim krogom poslovnih prijateljev in znancev po svetu. Uspešno pridobivanje in vodenje poslov na svetovnem trgu mu je, ob strokovnem znanju in osebni sposobnosti, omogočilo tudi dobro znanje tujih jezikov, saj je razen slovenščine in hrvaščine odlično obvladal tudi nemščino, francoščino, angleščino in italijanščino. Nekaj časa je deloval tudi kot predsednik slovenskega poslovnega kluba v Düsseldorfu, ki je pomagal vzpostavljati povezave med slovenskimi in nemškimi podjetji.

Po desetletjih uspešnih poslovnih zgodb z lastnimi energetskimi projekti in objekti po Evropi, na Daljnem vzhodu in drugod po svetu je leta 2009, ko je vinogradništvo in vinarstvo na Ormoškem preživljalo težke čase, odkupil takratni zelo zadolženi prleški vinski družbi Jeruzalem Ormož VVS in Ljutomerčan Ljutomer. Za investicijo v to panogo se je odločil zaradi želje, da bi pomagal domačemu okolju. Ker je bil prepričan, da imata ormoško vinogradništvo in vinarstvo z dolgo tradicijo dobre možnosti za nadaljnji razvoj, je ustanovil danes zelo uspešno in veliko slovensko vinsko podjetje Puklavec Family Wines. Ormoško klet je tehnološko posodobil, tako da je danes ena najmodernejših v Evropi. Vinska družba Puklavec Family Wines je ena od največjih slovenskih izvoznikov vin in dosega najvišja priznanja tako na domačih kot na mednarodnih ocenjevanjih vin (medalje Decanter, Mundus Vini, AWC Wiena, Vino Slovenija Gornja Radgona idr.). Leta 2024 je na sejmu AWC Wiena prejela laskavi naziv najboljšega pridelovalca vin v Sloveniji, na sejmu v Gornji Radgoni pa so njihova vina osvojila rekordno število nagrad – kar 35 medalj. Z obsežnimi obnovami in spremembami sortnega sestava vinogradov ter dobrega sodelovanja s kooperanti vinogradniki in sodobnim mednarodnim tržnim poslovanjem je podjetje pozitivno vplivalo tudi na razvoj vinogradništva in vinarstva na ormoško-ljutomerskem področju ter na turistično prepoznavnost regije.

Vladimir je bil tudi dolgoletni član, igralec in sponzor Rokometnega kluba Ormož. Za svoj prispevek k razvoju in ugledu Občine Ormož je leta 2022 prejel naziv častni občan Občine Ormož.

Bil je tudi skrben mož in oče, poročen z glasbenico Evo-Mario, rojeno Lucht. Rodili so se jima štirje otroci: Tobias, ki danes dela v vodstvu TGE Gas Engineering, Tatjana, ki nadaljuje očetovo delo na področju vinarstva, Nadja, zdravnica z doktoratom znanosti, in Kristina, ekonomistka. Številne vnukinje in vnuki nadaljujejo njun rod.