PETROVINAJ, Jurij

Izhajal je iz Zagreba. Leta 1572 ga je nadvojvoda Karel z dekretom v soglasju z oglejskim patriarhom Danielom Barbarom imenoval za novomeškega prošta. Za časa njegovega proštovanja sta v Novem mestu razen prošta živela še dekan kapitlja Jurij Silvano in kanonik Jurij Gušič iz Strmišinca. Ostali kanoniki in kaplani pa so upravljali z župnijami kapitlja in na njih prebivali.

Iz vizitacijskega poročila oglejskega patriarha Frančiška Barbare je razvidno, da je bilo v Novem mestu leta 1594 že okoli trideset protestantskih družin. Nova vera ni bila razširjena samo med plemstvom, ampak tudi med meščani in celo podložniki. Za porast »krivovercev« je bil posredno odgovoren tudi prošt, ki si, kot se zdi, s tem ni preveč belil glave. Prav tako se novomeški prošt ni odzval, ko je Karlovec Novemu mestu leta 1579 prevzel vlogo poveljniškega sedeža Vojne krajne, kar je v več ozirih pomenilo njegovo nazadovanje. Ko je Novo mesto leta 1576 prizadel velik požar, ki je poškodoval tudi kapiteljsko cerkev z njeno opremo vred ter uničil proštijo, je Petrovinaj sicer uspel s prošnjo nadvojvodi Karlu po oprostitvi posojil in prispevkov za vojsko, a se same obnove poškodovanih stavb ni lotil. Še več, videti je, da je celo zapustil Novo mesto, kar naj bi bil za arhidiakona Polidorja Montagnano glavni razlog, da ga je leta 1582 službe razrešil in se sam usedel na proštijski sedež.