PAVLOVEC, Agata

Slikarka Agata Pavlovec je v Škofji Loki dokončala Osnovno šolo in Gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, smer likovna pedagogika, v letu 1996 pa na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kot akademska slikarka samostojno razstavlja od leta 2002, sodeluje na različnih skupnih razstavah, kolonijah, delavnicah in likovnih festivalih. Je tudi članica Združenja umetnikov Škofja Loka in njegova bivša predsednica. Trenutno je podpredsednica. Zaslužna je za izdajo zbornika ob 30-letnici Združenja umetnikov Škofja Loka. Prav tako je aktivna na gledališkem področju kjer sodeluje z različnimi amaterskimi gledališkimi skupinami, snuje scenografijo, kostumografijo, poslikavo scenskih elementov in likovnih zasnov za lutkovne ter gledališke predstave. Leta 2005 je kot zunanja sodelavka prevzela mentorstvo gledališke skupine Gimnazije Škofja Loka. Od leta 2010 je aktivno vpeta v zgodovinsko prireditev Historial Škofja Loka kot koordinatorica programa za otroke, ki ga je poimenovala »Rokodelnice in igrarije na Loškem gradu«. S svojim umetniškim pristopom in talentom je pomembno zaznamovala Historial leta 2011, posvečen 500-letnici potresa v Škofji Loki. Prav tako je v letu 2011 v okviru Združenja umetnikov Škofja Loka (kot takratna predsednica) pripravila skupinsko razstavo v Sokolskem domu ob 100 – letnici smrti Ivana Groharja z naslovom Ivan, dej mi rešpetlin: pregled krajinskega slikarstva.
Agata Pavlovec se v slikarstvu giblje med barvo in abstrakcijo, linijo in figuraliko, med klasično štafelajsko sliko in sliko oz. kolažem, ki se ne zaključi, ampak nadaljuje v prostor. Njen slikarski prostor je iluzionističen, skoraj abstrakten. Vanj slikarska večkrat efektno »vsaja« svojo prepoznavno figuraliko, včasih v kombinaciji s tehniko kolaža. Po vsebinski plati jo zanima mitologija, različna verovanja in pripovedke, pa tudi mnoga eksistencialna vprašanja, ki se dotikajo današnjega človeka. Agata pravi, da je pri slikarstvu najbolj pomembno, da si iskren do sebe in do svojega dela. Da delaš to, kar čutiš in iz tega črpaš energijo, ki jo potem skozi sliko prenašaš na gledalca.