Részletes keresés
hu
en hu it sl

Patrik KOLAR

Portret Patrika Kolarja
Fototeka KOK - Patrik Kolar

Foto galéria

Született:
16. November 1967, Slovenj Gradec, Slovenija
Elhunyt:
1. February 2024, Bruselj, Belgija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Osnovno in srednjo šolo (SŠTNPU) je v letih 1974–1986 obiskoval na Ravnah na Koroškem. Po srednji šoli je študiral kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (zdaj Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) Univerze v Ljubljani in diplomiral decembra 1990. Kmalu po študiju se je na omenjeni fakulteti zaposlil na Katedri za kemijo – najprej kot mladi raziskovalec in nato kot asistent. Leta 1992 je magistriral, leta 1995 pa doktoriral iz sintezne organske kemije pod mentorstvom akademika prof. dr. Mihe Tišlerja in za disertacijo prejel Krkino nagrado. Dve leti pozneje je bil izvoljen v naziv docenta za področje organske kemije. Raziskovalno se je ukvarjal predvsem s sintezno organsko kemijo, preučeval je uporabo naravnih (proteinogenih) in tudi neproteinogenih aminokislin kot gradnikov za sintezo različnih heterocikličnih spojin s potencialnim biološkim učinkom. V letih 1997–1998 se je kot štipendist Fundacije Alexandra von Humboldta podoktorsko usposabljal na Institutu za organsko kemijo Univerze v Karlsruheju v ZR Nemčiji, kjer se je ukvarjal s problematiko asimetrične sinteze analogov različnih naravnih spojin. Po desetih letih akademskega raziskovalnega dela je bil februarja 2000 imenovan za svetovalca za raziskovalno področje na takrat novoustanovljenem Slovenskem gospodarskem in raziskovalnem združenju v Bruslju. Julija 2004 se je zaposlil na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter bil oktobra istega leta kot prvi sekretar – svetovalec za raziskave – napoten na delo v Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju. Leta 2007 se je zaposlil pri Evropski komisiji, najprej kot vodja enote za genomiko in sistemsko biologijo, nato kot vodja enote za osebno medicino na Direktoratu za raziskave s področja zdravja pri Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije. Od 1. aprila 2013 je vodil enoto za raziskave na področju zdravja in varne prehrane.

Művek

Znanstvena bibliografija dr. Patrika Kolarja obsega izvirne in pregledne znanstvene članke s področja organske sintezne kemije in aplikacij molekularnih znanosti na področju zdravja, povezanih z delom pri Evropski komisiji. Objavil je tudi kar precej poljudnoznanstvenih člankov z različnih področij kemije (največ v reviji Proteus) in nekaj člankov o evropski znanstvenoraziskovalni politiki (priloga Znanost/Delo, časnik Finance, revija Glas gospodarstva). Nekaj v tisku objavljenih prispevkov se nanaša tudi na tematiko stare kartografije in literature (prispevki v revijah Odsevanja, Mentor in Primorska srečanja).

 

Kitüntetések

Za svoje članke, objavljene v reviji Proteus, je leta 1987 prejel nagrado Kavčičevega sklada Prirodoslovnega društva Slovenije.

Forrás és szakirodalom
  • Osebni podatki.
  • 120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 74-75.
A bejegyzés szerzője: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Az első bevitel dátuma: 13. 1. 2020 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Simona Šuler Pandev. Patrik KOLAR. (1967-2024). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/patrik-kolar/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 21. 8. 2015

Albert ŽERJAV

17. November 1904–9. August 1985
Albert Žerjav se je rodil v Središču ob Dravi. Odločil se je za učiteljski poklic in se izobraževal na mariborskem učiteljišču, kjer je maturiral l...
A bevitel dátuma: 1. 12. 2021

Franc FERLINC

27. September 1865–23. July 1927
Župan občine trg Šmarje in ustanovitelj slovenske požarne brambe v Šmarju pri Jelšah.
A bevitel dátuma: 27. 5. 2014

Anton - pater Hijacint OFM REPIČ

9. July 1863–3. March 1918
Osnovno izobrazbo je dobil pri domačem župniku, nato pa v letih 1876 – 1879 opravil prva razreda gimnazije v Gorici. V oktobru leta 1879 je vstopil...