Nežka VAUPOTIČ

Osnovno šolo je končala v Podlehniku (1941). Vojno je preživela pri starših v domačem kraju. Po vojni je opravila knjižničarske tečaje (1948, 1949) in strokovni izpit za bibliotekarskega tehnika (1951), nato pa še enoletno šolo za knjižničarje in arhivske pomočnike v Ljubljani (1957/1958).

Najprej je delala v okrajni knjižnici v Poljčanah (1950–1951), leta 1952 pa je prišla na Ptuj in se zaposlila v Študijski knjižnici v Ptuju. Tam je delala do leta 1954, nato je prevzela delo knjižničarke in za nekaj časa tudi upravnice Mestne knjižnice in čitalnice Ptuj. Februarja 1955 ji je bilo zaupano vodenje novoustanovljene Pionirske knjižnice. Delo mladinske knjižničarke je opravljala do leta 1961, nato je bila premeščena v Ljudski oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Leta 1963 je prevzela vodenje ormoške knjižnice in tam delala do upokojitve (1985). S knjižničarstvom je ostala povezana tudi po upokojitvi, saj je nekaj časa kot prostovoljka delala v knjižnici Centra za starejše občane v Ormožu.

Zraven knjižničarstva se je ves čas tudi aktivno vključevala v kulturno življenje lokalne skupnosti in zbirala domoznansko gradivo ter ljudsko izročilo domačega območja. Še posebej se je zanimala za ljudske običaje, ljudsko glasbo in pesmi. V zvezi s tem je na območju Haloz ter v okolici Ptuja in Ormoža opravila več terenskih raziskav za Glasbenonarodopisni inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter o ljudskih običajih in ljudski glasbi napisala več člankov.