Részletes keresés
hu
en hu it sl

Mira WAGNER

Portret - Mira WAGNER
Sestri Gizela in Mira Wagner - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galéria

Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Njen oče je bil Franc Wagner, direktor pomožnih uradov novomeškega sodišča, mati pa je bila hči znanega novomeškega posestnika in čevljarskega mojstra Janeza Rosmanna.

Mira se je v slovensko literarno zgodovinopisje zapisala kot novomeška znanka pesnikov Dragotina Ketteja in Milana Puglja. Kette je Miri leta 1898 v spominsko knjigo napisal pesem Ne v album, v dušo rad bi vašo te besede pisal. K Wagnerjevi družini je kot gimnazijec veliko zahajal Milan Pugelj in s sestrama Miro in mlajšo Gizelo Wagner ter njunim bratom Emilom igral klavir. Po Gizelini poroki se je Pugelj navezal na njeno starejšo sestro Miro in leta 1904 v literarni reviji Dom in svet objavil tri pesmi s psevdonimom Mira. Kakor sestra Gizela je tudi ona pustila sledi v njegovem literarnem ustvarjanju.

Obe s sestro sta kasneje obujali spomine na brezskrbna leta, ki sta jih v devetdesetih letih devetnajstega stoletja preživeli v Pugljevi družbi v Novem mestu. Mira po smrti svoje matere ni več poznala sreče in je živela v največjem pomanjkanju. Pokopana je v Novem mestu.

Forrás és szakirodalom

Bačer, K. Še o Pugljevi Lauri – Miri Wagner. Dolenjska prosveta: glasilo Ljudske prosvete, 1955, let. 2, št. 1. str. 30–31.
Kette, D. Zbrano delo: Knj. I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949, str. 221–222, 342.
Komelj, B. Umrla je Pugljeva Lavra. Dolenjska prosveta: glasilo Ljudske prosvete, 1954, let. 1, št. 4. str. 99–101.

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Mira WAGNER. (-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/mira-wagner/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 17. 5. 2013

Virgil ŠČEK

1. January 1889–6. July 1948
Primorski duhovnik prve polovice 20. stoletja in eden osrednjih predstavnikov narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev.
A bevitel dátuma: 21. 3. 2014

Ivanka FERJANČIČ

21. December 1850–21. May 1879
Pionirka idrijske čipke, prva učiteljica klekljanja in ustvarjalka novih vzorcev, ki so šolo in čipko razvili.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Jože ZUPAN

5. April 1938–13. August 2025
Profesor slovenščine in srbohrvaščine, knjižničar, dolgoletni ravnatelj šole v Šentrupertu in vsestranski kulturni delavec.