Miloš Viljem KUS

Otroška leta je preživel v Lomu nad Tržičem, kjer je kočal osnovno šolo, v Kranju pa 1. in 2. letnik gimnazije. 1941 je bil izseljen v Srbijo (Valjevo), kjer je končal še 3., 4. in 5. Letnik. Po 2. svetovni vojni se je vrnil v Kranj in l. 1947 maturiral. Kot štipendist FLRJ je bil poslan na študij agronimije v Sovjetsko zvezo (Odesa) in tam končal 1. Letnik. Po zaostritvi meddržavnih odnosov l. 1948 se je vrnil in študij nadaljeval v Ljubljani in potem v Beogradu, kjer se je usmeril v poljedelstvo in l.1953 diplomiral.
Po enoletni zaposlitvi na hidrometeorološkem zavodu je l. 1955 dobil zaposlitev na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot vodja selekcijske postaje za krompir v Poljanah nad Škofjo Loko. Vodil jo je do pomladi 1959 in v tem obdobju je s sodelavci tesno sodeloval z Okrajno zadružno zvezo (OZZ), za katero so izvajali obsežen program pridelave semenskega krompirja. L. 1959 je odšel na 6-mesečno specializacijo s področja virologije in metod za preprečevanje njihovega širjenja na krompirju v Laboratoriju za virologijo pri Univerzi v Wageningenu na Nizozemskem. Nato je dve leti vodil Selekcijsko postajo za krompir v Stari Sušici v Gorskem Kotarju, potem pa se je z družino preselil v Kranj in prevzel mesto referenta za krompir na Kmetijskem zavodu Kranj.
1963 je bil premeščen na Kmetijsko živilski kombinat Kranj, kot vodja Centra za krompir. Pod njegovim vodstvom je center l. 1986 prerastel v raziskovalno enoto – Laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja. Vodil ga je do upokojitve l. 1993. L. 1965 je na Agronomski fakulteti v Beogradu doktoriral na temo »Problem viroz na krompirju v Sloveniji in v Gorskem Kotarju. l. 1972 je v Wageningenu (NL) opravil dodatno specializacijo s področja biologije listnih uši – prenašalk virusov.
Od l. 1963 do 2000 je bil član Evropskega združenja za raziskovanje krompirja (EAPR), dolgo časa tudi kot predstavnik za Jugoslavijo, po osamosvojitvi pa za Slovenijo.
V raznih strokovnih časopisih, zbornikih in znanstvenih revijah v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini je bilo objavljeno preko 100 njegovih člankov in raziskovalnih poročil. Najpomembnejša področja njegovega delovanja so bila determinacija virusov in metode preprečevanja njihovega širjenja na nasadih semenskega krompirja, vzgoja brezvirusnega krompirja s tkivno kulturo, sodobno skladiščenje semenskega krompirja
L. 1970 je prejel nagrado – plaketo občine Kranj, l. 1985 je bil na TV Slovenija proglašen za inovatorja leta.
Prosti čas, še zlasti po upokojitvi, je namenil kinologiji, predvsem raziskavi izvora in zgodovine dalmatinskega psa. Izsledke je strnil v knjigi Moj dalmatinec, ki je izšla v samozaložbi l. 2009.