Milan MIKUŽ

Milan Mikuž je osnovno šolo obiskoval na Mostu na Soči, nato pa je odšel v Gorico, kjer je leta 1914 maturiral na nemški klasični gimnaziji. Študij je nadaljeval v Ljubljani in Brnu ter leta 1926 diplomiral kot strojni inženir.
Sužbo je najprej dobil v Podgori, a je moral kmalu oditi v Jugoslavijo, saj se ni hotel vpisati v fašistično stranko. V Beogradu se je zaposlil na železnici, kasneje je delal v Slavonskem Brodu in v Ljubljani. Vključil se je v Osvobodilno fronto. V njegovi hiši v Šiški so na skrivaj sestankovali člani izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Leta 1950 je bil Mikuž zaradi bolezni predčasno upokojen.

Milan Mikuž je že kot dijak rad risal, to dejavnost pa je negoval tudi kasneje. Ker je želel izpopolniti svoje slikarsko znanje, se je nameraval vpisati na likovno akademijo, kjer pa zaradi starosti ni bil sprejet. Po upokojitvi se je vrnil na Most na Soči ter tam deloval v planinskem društvu in dramski skupini. Slikarstvo je ostalo njegova strast;na materinem domu si je uredil atelje. V njegovih delih prevladujejo motivi iz okolice Tolmina: planine, pašniki, gorske rože, reka Soča ter značilne kmečke domačije in vasi. Slikal je tudi tihožitja in portrete. Bil je vešč uporabe več tehnik: od risbe in lesoreza do akvarela, pastelnih barv ter olja.

Razstavljal je v Tolminu, na Mostu na Soči, v Novi Gorici, sodeloval pa je tudi na razstavi slikarjev amaterjev v Angliji. Milan Mikuž je po upokojitvi za SAZU zbiral vodna in ledinska imena, o njem pa je RTV Slovenija posnela tudi kratko oddajo.