Mihael (Miha) VAHEN

Rodil se je v družini železničarja. K petju je bil nagnjen že v otroških letih, saj so v družini radi prepevali. Kmalu je dobil klavir in se začel glasbeno izobraževati. Meščansko šolo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani in maturiral 1931 leta. V juniju 1933 leta je nastopil službo učitelja v Zg. Kapli na Kozjaku. Leta 1937 je opravil strokovni izpit.

Ob okupaciji leta 1941 so ga Nemci aretirali in poslali v taborišče v Schleswig-Holsteinu (Prusija). Leta 1942 se je vrnil k družini v Kresnice pri Litiji in se zaposlil v občinskem uradu v Kresnicah. Obenem je sodeloval s partizani in se jim priključil maja 1944. Zaradi obolelega srca je kmalu zapustil XII. brigado in postal učitelj na partizanski šoli v Marindolu in v Miličih (Bela krajina). Leta 1945 je kot učitelj prišel v Jevnico, kasneje je bil šolski upravitelj. Tu je deloval do upokojitve leta 1972.

V dijaških letih je pel v ljubljanskem kvartetu in oktetu, po 2. svetovni vojni v slovenskem učiteljskem zboru. Kot zborovodja se je izpopolnjeval pri Emilu Adamiču, Mateju Hubadu in Zorku Prelovcu. Do leta 1933 je vodil šolske zbore, oktet na ljubljanski realki, gasilski zbor na Rudniku (Ljubljana), nato zbor v Kapli, med NOB zbor v Adlešičih, po osvoboditvi zbore na mladinskih delovnih akcijah (Šamac-Sarajevo). Bil je ustanovitelj otroškega pevskega zbora Škorčki. Zborček je prejel priznanji na okrajnem festivalu otroških pevskih zborov v Ljubljani leta 1949 in na Zasavski reviji otroških pevskih zborov v Zagorju, leta 1970. Vodil je vrsto zborov od moških, ženskih in mešanih v Jevnici, v Beričevem, Litiji, Kresnicah, Dolskem pri Ljubljani.