Metod (Ciril) KOCH

Bil je sin lesnega trgovca Franja Kocha in Mary, roj. Tichborn. Leta 1891 je v Ljubljani končal realko, nato pa se je vpisal na visoko tehnično šolo v Gradcu (Avstrija).
Premagala je želja po morju in zato je 1.10.1892 vstopil v avstroogrsko vojno mornarico. Končal je šolo mornariških pripravnikov v Puli. Leta 1898 je napredoval v poročnika fregate, leta 1914 pa v kapetana korvete. Na različnih dolžnostih in ladjah je večkrat preplul Jadransko in Sredozemsko morje, nekajkrat pa tudi Atlantski in Indijski ocean.
Ob prevratu 1918 je sodeloval s komiteji, ki so jih ustanovili mornarji južnoslovanskega rodu. Imenovali so ga za mornariškega poveljnika vojnega pristanišča Pulj. Kot član delegacije zagrebškega Narodnega sveta SHS je 31.10.1918 podpisal dokument, s katerim je poveljnik avstro-ogerskega ladjevja M. Horthy izročil pristanišče Narodnemu svetu. Na vseh ladjah so sneli avstroogrske zastave in dvignili jugoslovanske. V začetku novembra je italijanska mornarica zasedla pristanišče Pulj in okolico. Konec novembra pa ga je morala jugoslovanska vojska zapustiti. Narodni odbor je 3.11.1918 Kochu dodelil čin kontraadmirala ter ga postavil za prvega poveljnika vojne mornarice Države SHS. V Kraljevini SHS je bil v letih 1919–20 v vojnem ministrstvu načelnik oddelka za mornarico. V letih 1921–25 je bil komandant 1. pomorske obalne komande, od 1925 do upokojitve 1929 pa komandant 3. pomorske obalne komande.
Potem je nekaj časa živel v Beogradu, kjer je bil predsednik odbora “Jugoslovanske straže”. Nato se je vrnil v Slovenijo in živel na posestvu svoje žene v Istri. Ob začetku 2. svetovne vojne so ga Italijani aretirali in izgnali v Jugoslavijo. Nastanil se je v Beogradu. Po končani vojni se je želel priključiti Jugoslovanski armadi, vendar ga zaradi starosti niso sprejeli. Junija 1945 je odšel v Trst k ženi, kjer sta živela v velikem pomanjkanju do svoje smrti.