Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

MENCEJ, Josip

Portret - Josip MENCEJ
Josip Mencej - Družinski arhiv (izrez s skupinske fotografije)

Foto galéria

Született:
3. March 1877, Studenec (Ig)
Elhunyt:
15. August 1959, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Bil je sin posestnika Mihaela Menceja in Neže, rojene Pavlič. Pri dvanajstih letih se je vpisal na državno gimnazijo v Ljubljani in na njej po osmih letih opravil maturo. Nato se je vpisal na študij teologije v Celovcu, a je po tretjem semestru prostovoljno izstopil. Leta 1901 je začel na dunajski univerzi študirati klasično filologijo in slovansko filologijo. Le s težavo se je prebijal skozi študentsko življenje. Da bi lažje preživel, je otroke iz premožnih judovskih družin učil klasičnih jezikov. Ob stiku z Židi naj bi se tudi sam naučil stare hebrejščine in jidiša. Leta 1905, v zadnjem semestru študija, pa je prejemal Knafljevo štipendijo. Doktoriral je leta 1906 pri slavistu Vatroslavu Jagiću z disertacijo Syntaktische Eigentümlichkeiten der Sprache Trubar’s. Del disertacije je bil objavljen v časopisu Archiv für slavische Philologie pod naslovom Zur Präsensfrage perfektiver Verba im Slovenischen.

Od oktobra 1905 je poučeval nemščino in slovenščino na Mestni višji realki v Idriji (od leta 1909 Državna višja realka). V letih 1910–1915 je bil premeščen na državno gimnazijo v Kranju, od februarja 1915 do konca prve svetovne vojne je ponovno poučeval v Idriji. Po vojni je bil profesor na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani (od leta 1924 III. realna državna gimnazija v Ljubljani). Oktobra 1929 je bil premeščen na gimnazijo v Novo mesto, kjer je od novembra 1929 do aprila 1932 poučeval slovenščino, ruščino in srbohrvaščino. Nazadnje je bil premeščen na realno gimnazijo v Mariboru, kjer je poučeval slovenščino le en semester do upokojitve leta 1932.

Bil je tudi publicist. Objavil je dve krajši oceni v Ljubljanskem zvonu, in sicer o prevodu Prešerna v ruščino in o prevodu Tolstoja v slovenščino. Leta 1919 je napisal Kratko srbohrvatsko slovnico za Slovence, leta 1920 pa je izšla še druga izdaja z naslovom Kratka srbska gramatika in čitanka. Bil je tudi med zbiralci narodopisnega gradiva za Štrekljevo zbirko Slovenskih narodnih pesmi. V Štrekljevi zapuščini se je ohranil njegov nedatiran zapis pesmi z Iga. Govoril naj bi deset slovanskih jezikov, nemščino, italijanščino, latinščino, grščino, staro hebrejščino in jidiš.

Poročil se je s precej mlajšo Avgusto Mišigoj, ki jo je spoznal v Novem mestu, ko je učil na gimnaziji. Zanjo je predelal bosansko balado Hasanaginica v gledališko igro, v kateri je Avgusta nastopila v glavni vlogi.

Művek

Kratka srbskohrvatska slovnica za Slovence, 1919
Kratka srbska gramatika in čitanka, 1920

Forrás és szakirodalom

225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 310.
(Karikatura prof. Menceja). Mentor, december 1928, let. 16., št. 4, str. str. 100.
Bačer, K. Gradivo za dolenjski biografski leksikon. Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca, 2004, str. 146.
Jože Mencej: Geni. (citirano 26. junija 2025). Dostopno na naslovu: https://www.geni.com/people/Jo%C5%BEe-Mencej/6000000003755408701
Mencej, J. Zur Präsensfrage perfektiver Verba im Slovenischen. Archiv für slavische Philologie, 1906, zv. 28. str. 40–51.
Osebni podatki: Matjaž Šebenik (vnuk), junij 2025.

A bejegyzés szerzője: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 7. 7. 2025
Karel Bačer. MENCEJ, Josip. (1877-1959). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/mencej-josip/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

BLATNIK, John

17. August 1911–17. December 1991
Ameriški politik slovenskega rodu, med drugo svetovno vojno je bil vodja ameriške vojaške misije v Sloveniji.
A bevitel dátuma: 1. 2. 2022

RIHTARIČ, Ivan

Raziskovalec zgodovine Spodnje Štajerske, Gornje Radgone in Ljutomera
A bevitel dátuma: 15. 12. 2011

KLABUS, Vital

Rodil se je očetu trgovcu in železninarju. Ker je že zgodaj začel brati, mu je oče redno nabavljal knjige in revije. Ko je bil starejši, mu je pris...