BLATNIK, John

Rodil se je v rudarski družini; bil je sin slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike. Njegov oče Anton Blatnik je bil kmečki sin iz Dobindola pri Uršnih selih, mati pa je bila doma iz Podloža v Loški dolini.

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v rodnem Chisholmu, leta 1935 je diplomiral iz kemije na državni učiteljski šoli v Winoni v Minnesoti. Med letoma 1935 in 1937 je bil svetovalec za izobraževanje v programu javnih del v naravnem rezervatu Superior National Forest, nato je dve leti poučeval kemijo na gimnaziji v Chisholmu. V letu 1938 se je dodatno izobraževal na univerzi v Chicagu in bil med letoma 1939 in 1941 pomočnik šolskega nadzornika za okrožje St. Louis. V letu 1941/1942 je opravil še podiplomski študij iz javne uprave na Univerzi Minnesota.

Leta 1940 je bil prvič izvoljen v senat države Minnesota. Ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno se je kot prostovoljec prijavil v ameriško vojsko. Tri leta in pol je služil pri obveščevalni službi vojnega letalstva in v uradu za strateške službe. Nato je postal član vojaških misij v zavezniških enotah na območju Jugoslavije. Ko so oktobra 1944 ločili skupne angloameriške vojaške misije na ameriške in britanske, je ameriške vodil Blatnik. Nekaj mesecev je bil v Glavnem štabu hrvaških partizanov, januarja 1945 pa se je pridružil Glavnemu štabu NOV in POS v Beli krajini.

Po vrnitvi v ZDA je kot član naprednih organizacij sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo. Leta 1946 je bil kot demokratski zastopnik v 8. okrožju Minnesote izvoljen v ameriški kongres, vanj je bil nato izvoljen še trinajstkrat. V kongresnem komiteju za javna dela je vodil podkomite za nadzor nad gradnjami avtocest in podkomite za reke in pristanišča. Na njegov predlog je bil sprejet zakon o zaščiti rek in jezer. Leta 1971 je bil po njem poimenovan skoraj dva in pol kilometra dolg most, ki Minnesoto povezuje z Wisconsinom.

Po vojni je sodeloval pri zbiranju pomoči za Jugoslavijo in prispeval k normalizaciji odnosov z ZDA. Večkrat se je sestal s pomembnimi jugoslovanskimi politiki in prispeval k večji obveščenosti o dogajanju v Jugoslaviji že med vojno in po njej. Leta 1996 je posmrtno prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v dobro slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno in po njej ter ob osamosvajanju in za krepitev prijateljstva med ZDA in Republiko Slovenijo.