Melita FORSTNERIČ HAJNŠEK

Melita Forstnerič Hajnšek je bila kot hči člana mariborske peterice Franceta Forstneriča že od nekdaj obkrožena s kulturo. V najstniških letih je pisala pesmi, kmalu pa se je ob prebiranju očetovih novinarskih člankov začela navduševati nad novinarskim delom.
Po končani Drugi gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Končala je študij slovenskega in francoskega jezika s književnostjo in se zaposlila na Srednji zdravstveni šoli. A poučevanje je ni veselilo, zato v tem poklicu ni ostala dolgo. Službo je dobila pri mariborskem časniku Večer, kjer je začela kot lektorica, še danes pa kot novinarka dela v kulturni redakciji.
V prispevkih se osredotoča predvsem na kulturo, dotakne pa se tudi družbenih in političnih vprašanj. Zato njenih prispevkov v Večeru ne beremo samo v kulturni rubriki, pač pa še v rubrikah Maribor, politika ter v sobotni prilogi in v Večeru v nedeljo.
V devetdesetih je prva pisala o zamolčanih in izbrisanih slovenskih pisateljih emigrantih, potem pa se je skozi leta ukvarjala z umetniškimi praksami v mnogih pojavnih oblikah. Izstopajo njeni prispevki o gledališču, literaturi in glasbi.
Od žanrov sta ji najbližje intervju in kolumna. Na intervju se zmeraj skrbno pripravi. Pogovarjala se je že z marsikaterim uglednim domačim in tujim kulturnikom oziroma umetnikom. Prizadeva si, da po pogovoru skozi pisano besedo za bralce poustvari čar bližnjega srečanja z intervjuvancem.
Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja piše tudi kolumne. Njeno novinarsko delo namreč odlikuje refleksija družbenega in kulturnega dogajanja. Njeni prispevki bralce spodbudijo k razmišljanju in niso zgolj opis dogajanja, saj je z leti postala poznavalka področij, o katerih piše. Devetdeset kolumn izmed mnogih, ki jih je do sedaj objavila v Večeru, je zbranih v knjigi z naslovom Strah pred ciljem: o molku in glasnosti.
Je tudi avtorica dvojezične hrvaško-slovenske knjige Zagrebški Slovenci. Skupaj z očetom sta napisala monografijo o Jožetu Košarju. Prav tako je soavtorica monografije ob 80-letnici SNG Maribor V vrtincu nasprotij, Leksikona kulture in družbe v Mariboru in projekta Slovenska pisateljska pot. Leta 2018 je izšlo še delo Planet Carmina, knjiga o Karmini Šilec in Carmini Slovenici.
Nekaj časa je bila urednica kulturne redakcije in sobotne priloge pri Večeru, bila pa je tudi v uredniškem odboru mariborskih Dialogov.
Kot poznavalko kulture jo večkrat povabijo za povezovalko pogovorov s kulturniki in umetniki. V tem smislu sodeluje tudi z Mariborsko knjižnico. V Zavodu Ypsilon pa sodeluje v mentorskem programu kot mentorica za kulturo, akademsko sfero, umetnost, žurnalizem in kreativno pisanje.
Bila je že članica strokovnih žirij za nagrade s področja kulture, na primer za večernico, za knjižni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu in za Veronikino nagrado. Prav tako je nekdanja podpredsednica Sveta Borštnikovega srečanja, nekdanja članica strokovne žirije festivala, sodelovala pa je tudi pri nastajanju biltena.
Še danes ostaja ena vodilnih komentatork kulturnega dogajanja.