Matija TORKAR

R. 17. febr. 1832 v Zasipu pri Bledu, u. 29. mar. 1902 na Raki na Dolenjskem. Po končani gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je bil l. 1855 ordiniran in je kot duhovnik služboval med drugim v Dol. Ajdovcu, Šentlovrencu, Črnomlju, Žužemberku, na Raki, v Mozlju na Kočevskem. Od l. 1900 je kot upokojenec živel na Raki. S pesmimi in prozo je sodeloval v Novicah in Zgodnji danici, znan pa je bil zlasti kot odličen cerkveni govornik in pisec 3. in 4. dela Življenja svetnikov in svetnic božjih, s čimer je zaključil med ljudstvom priljubljeno delo Jožefa Rogača.