Részletes keresés
hu
en hu it sl

Matija LEBAN

Portret - Matija LEBAN
Született:
januar 1750, neznan
Elhunyt:
januar 1800, neznan
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Prvič je omenjen v šolskih dokumentih goriške normalke iz leta 1775. Pred tem je več let vodil zasebno šolo v Gorici. Na goriški normalki naj bi se takrat ves pouk vodil v nemščini, ki pa ni bila materni jezik učencev, zato so pri poučevanju nastajale težave. Tako se je dunajska dvorna komisija odločila ustanoviti Goriško pripravnico za normalko in za učitelja določila Matijo Lebana. Dobro je namreč znal slovenščino, nemščino in italijanščino. Ker je pouk na pripravnici trajal le 45 min po zaključku pouka na normalki, se je kmalu izkazalo, da to ni dovolj, zato so leta 1776 ustanovili reden elementarni razred. Matija Leban je poučeval slovenske učence, njegov kolega Portulussi pa italijanske. Matija Leban še vedno ni bil zadovoljen z učnim programom, zato je sestavil svoj predlog ter ga poslal cesarici Mariji Tereziji. Predlagal je, naj zaradi slabega znanja nemščine ustanovijo šolo za nemški jezik (deutsche Sprachschule) s tremi učitelji, ki naj bi znali vse tri deželne jezike: slovenščino, nemščino in italijanščino. Podobno je predlagal za poučevanje verouka. Ker takratna ravnatelj in katehet nista znala vseh treh jezikov, je predlagal, naj ga določijo za ravnatelja ali pa prestavijo. Člana takratne goriške šolske komisije, Morelli in Romano, sta bila proti Matiji Lebanu, zato so ga leta 1777 kazensko premestili v Bovec, in sicer z nalogo naj tam ustanovi trivialko. Matiji Lebanu je delo dobro uspelo. Poučeval je slovenščino in italijanščino ter v slovenščino prevedel Abecednik. Slednjega je s prošnjo za tisk poslal goriški šolski komisiji, ki tiska ni odobrila. Matija Leban je bil zadnjič omenjen v dokumentih bovške trivialke leta 1779.

Forrás és szakirodalom

A. Josip: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, Letopis Matice Slovenske (1894), str. 253-317
A. Josip: Ustanovitev narodne šole na Slovenskem: drugi del, Letopis Matice Slovenske (1895), str. 146-233
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 9, Gorica 1983, str. 265-266

A bejegyzés szerzője: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Az első bevitel dátuma: 23. 4. 2012 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Renata Lapanja. Matija LEBAN. (1750-1800). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/matija-leban/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 7. 12. 2012

Izidor GAŠPERLIN

Izidor Gašperlin se je po uspešni podjetniški karieri uveljavil kot specialist zakonske in družinske terapije.
A bevitel dátuma: 25. 3. 2014

Franc NOVINC

24. November 1938
Slikar in grafik, tudi pobudnik Združenja umetnikov Škofja Loka. Po končani Šoli za oblikovanje je leta 1964 diplomiral na Akademiji za likovno ume...
A bevitel dátuma: 3. 6. 2025

Ervin st. HARTMAN

25. December 1904–9. October 1988
Glasbeni učitelj, dirigent in skladatelj.