Po tolminskem Učiteljišču in ljubljanski pedagoški akademiji je študiral kompozicijo na akademiji za glasbo v razredu L.M. Škerjanca in tam diplomiral (1966). Zaključil je tudi podiplomski študij kompozicije (1969). Več kot dvajset let je živel v Škofji Loki, deloval pa je predvsem v Ljubljani. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, nato pa je predaval na Akademiji za glasbo in bil tudi njen dekan.
Kot skladatelj se je razvil v različnih smereh; vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela našega sodobnega ustvarjanja. Bil je tudi soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi ter Revolucija in glasba in pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz na gradu Dobrovo ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Sicer pa si je na vseh področjih prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje.
Najpomembnejša glasbena dela:
orkestralna: Memento mori, Tolminci, Salonica II, Zvočna znamenja
komorno solistična: Salonica
vokalno instrumentalna: Ta da, Velika maša, Mati, Iz groba, Vizija
Osebnosti, Od A do L, Ljubljana 2008
Portreti gorenjskih glasbenikov, Maribor 2006