Marija APOHAL

Ko govorimo o klekljanju na Koroškem, ime Marije Apohal zavzema posebno mesto. Z znanjem, vztrajnostjo in predanostjo je pomembno prispevala k razvoju in razmahu klekljarske dejavnosti na Koroškem ter k ohranjanju slovenske čipkarske dediščine.

Rodila se je leta 1931 v Železnikih, v okolju z dolgo in bogato tradicijo klekljanja. Po poroki z gozdarjem Matijo Apohalom se je preselila v Dobjo vas na Ravnah na Koroškem. V družini sta z možem vzgojila sina Antona (Tonija) Apohala, glasbenika in kantavtorja, ter hčerko Lidijo Apohal, pravnico in političarko.

Prve spretnosti klekljanja je osvojila pri materi, ljubezen do te obrti pa jo je spremljala vse življenje in jo spodbujala k nadaljnjemu učenju ter širjenju znanja. Temeljno znanje klekljanja je pridobila na čipkarski šoli v Železnikih, dodatno se je izpopolnjevala v Idriji in na šoli Mire Kejžar v Škofji Loki, kjer je opravila specializacijo za učiteljico in mentorico klekljanja. Svoje bogate izkušnje in spretnosti je nato predajala številnim generacijam klekljaric na Koroškem.

Leta 1991 je na Prevaljah začela voditi prve organizirane tečaje klekljanja za otroke in odrasle ter s tem postavila temelje organiziranega poučevanja klekljanja v koroškem prostoru. V več kot treh desetletjih delovanja je izobrazila več kot tristo klekljaric iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Njeno mentorsko delo je pomembno vplivalo na širjenje in utrjevanje klekljarske kulture na Koroškem.

Bila je ustanoviteljica in dolgoletna predsednica sekcije klekljaric pri Kulturnem društvu Prevalje. Leta 2004 je sodelovala pri ustanovitvi Društva klekljaric Koroške, v katerem je ostala dejavna članica in članica upravnega odbora do konca življenja. Društvo je povezala tudi z Združenjem slovenskih klekljaric ter s tem prispevala k večji prepoznavnosti koroških klekljaric v slovenskem prostoru.

Njeno delovanje ni obsegalo le poučevanja klekljanja, temveč tudi raziskovanje, ohranjanje vzorcev in predstavljanje klekljarske dediščine. Sodelovala je na številnih razstavah in prireditvah ter soustvarjala prostor sodelovanja, ustvarjalnosti in medsebojnega povezovanja. O svojem delu in pomenu klekljanja je spregovorila tudi v dokumentarnem filmu Klekljana čipka v risu časa na RTV Slovenija.

Za dolgoletno kulturno in mentorsko delo je prejela več priznanj. Njena dediščina živi v znanju številnih učenk, v ohranjenih vzorcih in v čipkah, ki pričajo o bogati tradiciji slovenskega klekljanja.