Részletes keresés
hu
en hu it sl

Makso PIRNIK

PIRNIK Makso
Makso Pirnik - Vir: Idrijski razgledi, 1967, let. 12, št. 4, str. 82.

Foto galéria

Született:
28. August 1902, Preloge
Elhunyt:
12. August 1993, Šempeter pri Gorici
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Életrajz

V osnovno šolo je hodil na Prihovo pri Slovenskih Konjicah. Kot deček se je vpisal na triletno meščansko in orgelsko šolo v Celju. Poglobljeno glasbeno znanje si je pridobival na mariborskem učiteljišču v letih od 1923 do 1927. V ta čas segajo njegovi prvi poskusi komponiranja kratkih vokalnih skladbic ter vodenje pevskih zborov.

Prvo službo je dobil leta 1927 v osnovni šoli v Oplotnici, kjer je vodil šolski zbor, študiral mladinsko glasbeno literaturo in se pripravljal na sprejemni izpit za ljubljanski konservatori. Po premestitvi v Litijo je lahko redno obiskoval predavanja na ljubljanskem glasbenem konservatoriju in si pridobil znanje iz solo petja, klavirja in dirigiranje pri znanih slovenskih umetnikih. Po diplomi leta 1933 je študiral harmonijo in kontrapunkt pri prof. Slavku Ostercu.

Bil je pobudnik in vodja Društva pevovodij mladinskih pevskih zborov, ki je bilo ustanovljeno leta 1936 v Slovenskih Konjicah.

Z litijskim mladinskim pevskim zborom je leta 1934 nastopil na prvem festivalu mladinske zborovske glasbe v Ljubljani in zaslovel kot odličen mladinski zborovodja. Leta 1937 je bil premeščen na meščansko šolo na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji.

Tudi v vojnih letih je ustanavljal mladinske zbore, zlasti v Beli krajini, sestavljal pesmarice, komponiral in predaval na učiteljskih tečajih. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za organizatorja in vodjo pevske dejavnosti na Primorskem. Iz tega obdobja je tudi njegova najbolj znana pesem Smrt v Brdih, ki je ponarodela. Po vojni se je preselil v Trst, kjer je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu in voditelj mladinskih oddaj. Od leta 1947 je poučeval na učiteljišču v Tolminu. Po njegovi zaslugi je glasbeno življenje na Tolminskem po vojni ponovno oživelo. Ustanovil je izredno številen dekliški zbor, vodil še druge zbore v različnih zasedbah in z njimi nastopal, tudi v zamejstvu.

Po vojni je nekaj časa živel v Trstu in Tolminu.

Njegova dela za otroške in mladinske zbore odsevajo iskreno občutenost in razumevanje otroške duše. Poznane so njegove priredbe ljudskih pesmi Njega ni, Veseli pastir, Jaz bi rad vedel in druge. Cenil je ljudsko motiviko in pesnike kot so Karel Destovnik-Kajuh, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič.

Pokopan je v Tolminu.

Művek

Komorna dela:
Godalni kvartet, 1936
Etuda za violino in klavir, 1939

Vokalne skladbe:
Smrt v Brdih
Valovija v polju žita
Grem čez plan
Zazibalka
Otrok in domovina
Njega ni
Jesen
V čolnu
Naprej

Forrás és szakirodalom

Bratuž, L. Pirnik Makso. V: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 9–10.
Budkovič, C. Pirnik, Makso. V: Enciklopedija Slovenije: 8. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 354.
Silič, I. Skladatelj, dirigent in vzgojitelj Makso Pirnik – 70-letnik. Primorski dnevnik, 24. 9. 1972, let. 28, št. 226 (8319), str. 5–6.

A bejegyzés szerzője: Ana Miličevič, Splošna knjižnica Slovenske Konjice in Knjižnica Litija
Az első bevitel dátuma: 20. 12. 2011 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Ana Miličevič. Makso PIRNIK. (1902-1993). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/makso-pirnik-2/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Ivan KOČEVAR

29. June 1921–11. December 1978
Dolgoletni direktor gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesta.
A bevitel dátuma: 29. 12. 2021

Dušan RUDOLF

Dušan Rudolf je bil inženir rudarstva, profesor in zadnji ravnatelj rudarske šole v Celju.
A bevitel dátuma: 15. 3. 2016

Natalija BOŽIČ

12. July 1912–26. April 2001
 Odraščala je v Idriji (v zgodovinskem obdobju treh držav (1918-1922)), kamor se je oče Jožef z ženo Marijo (rojeno Eržen) in štirimi otroki p...