Brat Antona in Valentina Janše. Leta 1766 se je vpisal na slikarsko akademijo na Dunaju. Preživljal se je s štipendijo, ki jo je dobil po štirih letih in jo je imel vsaj do leta 1780. Študiral je pri F.E.Weirotterju in J. K. Brandu. Bil je odličen krajinski slikar. Za slikanje krajin ga je navdušil njegov prvi učitelj Weirotter. Že leta 1771 je na dunajski akademiji dobil prvo nagrado za krajinsko sliko, naslednje leto pa dve prvi nagradi.
Med leti 1785-95 je sodeloval s C. Schützom in J. Zieglerjem pri izdajanju mestnih vedut Dunaja. Sam je narisal vedute s potovanj po alpskih deželah ob Donavi in Renu. Poznane so bile njegove serije koloriranih radirank, ki so izhajale pri založbah na Dunaju in v Pragi. Leta 1786 se je poročil z neko Dunajčanko. Leta 1795 je prevzel eno od korektorskih mest za krajinsko slikarstvo na akademiji. Zaradi bolehnosti prof Branda je ves pouk vodil sam, po njegovi smrti leta 1806 pa je postal najprej njegov začasni naslednik, šele od leta 1811 je bil pravi profesor in akademski svetnik.
Veliko je risal, rezal v baker, slikal krajine. Največ je samo risal krajine, drugi pa so jih vrezovali v baker. Njegove akvarele, risbe, grafike hranijo v Grafični zbirki Albertini, Zgodovinskem muzeju mesta Dunaj, Spodnjeavstrijskem deželnim muzejem na Dunaju, v Sloveniji pa v Narodnem muzeju in Narodni galeriji. Znani sta njegovi oljni sliki V Pratru in Gorska krajina.
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990
J.Sinobad: Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 96, 154