Lojze KOVAČIČ

R. 9. nov. 1928 v Baslu v Švici, u. 1. maja 2004 v Ljubljani. Rojen je bil v narodnostno mešanem zakonu. Oče je bil Slovenec, doma iz Cegelnice pri Novem mestu, kakor je na več mestih zapisal v svoji knjigi Preseljevanja. Desetleten se je vrnil s starši v Ljubljano, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo in l. 1962 diplomiral na Višji pedagoški šoli. Nato je bil svobodni književnik, dramaturg v Lutkovnem gledališču Ljubljana oz. Pionirskem domu, kjer se je posvečal lutkovnemu in literarnemu mentorstvu. Bil je dolgoletni urednik lutkovnega programa šibeniškega festivala, ustanovitelj revije Lutka in v l. 1966-1973 njen prvi urednik. Tik pred koncem 2. svetovne vojne je objavil prvo prozno pripoved, nato je sodeloval pri revijah: Mladinska revija, Beseda, Novi svet, Perspektive, Sodobnost, Nova revija. Njegova osrednja besedila so roman Deček in smrt, ciklus nadrealističnih sanjskih spisov Sporočila v spanju, pripoved v 2 knjigah Prišleki ter roman Resničnost. Vsa njegova dela so ves čas tudi avtobiografsko obarvana, po slogu (gost jezik, težak ritem, natančni opisi) pa jih lahko uvrstimo med najboljše dosežke sodobne slovenske proze. Uveljavil se je tudi kot mladinski pisatelj. Bil je akademik. L. 1969 je prejel nagrado Prešernovega sklada, l. 1972 Župančičevo nagrado in l. 1973 Prešernovo nagrado.