Kristina ŠAMPERL PURG

Po končani Osnovni šoli Toneta Žnidariča na Ptuju, današnji Osnovni šoli Mladika, se je vpisala na ptujsko gimnazijo in leta 1969 maturirala. Šolanje je nadaljevala s študijem umetnostne zgodovine in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na obeh smereh diplomirala ter za svoje diplomsko nalogo iz zgodovine, Ptujski list Štajerc in njegova stranka, dobila študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2001 je na isti fakulteti še magistrirala.

Po končanem diplomskem študiju se je leta 1975 zaposlila v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je preučevala predvsem starejše gradivo do 19. stoletja. Leta 1979 je pripravila študijsko razstavo 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuj, ki je bila na ogled tudi v Ljubljani.

Med letoma 1990 in 1997 se je zapisala politiki, saj je bila leta 1990 izvoljena za članico Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj za področje kulture, šolstva in športa. Leta 1995 je prevzela vodenje Oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Ptuj. Med drugim se je posvečala načrtovanju in izvedbi obnove kulturnozgodovinske in sakralne dediščine ter si prizadevala za večjo prepoznavnost mesta Ptuj. Bila je koordinatorka enega najpomembnejših projektov na Ptuju, Ptujske trojke, ki je zajemal obnovo minoritskega samostana s postavitvijo Marijinega znamenja in preselitev knjižnice ter pošte. Leta 1993 pa je v sodelovanju s ptujskim muzejem v vodnem stolpu ob Dravi uredila Miheličevo galerijo.
Leta 1997 se je ponovno zaposlila v Zgodovinskem arhivu Ptuj in še istega leta dobila naziv arhivska svetovalka. Posvetila se je obsežnemu projektu Janez Puh, izumitelj, tovarnar, vizionar ter leta 1998 uredila obsežno monografijo o njem, leto kasneje pa pripravila tudi odmevno razstavo Janez Puh, človek, ki je svet obrnil na glavo. Projekt je zaključila leta 2001 z obnovo Puhove cimprače v Sakušaku pri Juršincih in z mednarodnim simpozijem v organizaciji Univerze v Mariboru.

Aktivno je sodelovala v Zgodovinskem društvu na Ptuju in bila med letoma 1983 in 1985 tudi njegova predsednica, leta 2001 pa je bila izvoljena za predsednico še v Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega. Aktivna je bila tudi v Arhivskem društvu Slovenije, bila je podpredsednica sveta ZRS Bistra Ptuj in članica strokovnega sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Delovala je v uredniškem odboru Arhivov, glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije, ter Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino.

Napisala je vrsto člankov predvsem z zgodovinsko in kulturnozgodovinsko vsebino, bila urednica in sourednica več zbornikov, v knjižni obliki pa je bila izdana tudi njena skrajšana magistrska naloga.