Maturiral je leta 1943 v Beljaku, po maturi pa je odšel v partizane. Bil je v Ziljski četi, ki je delovala na koroški strani Kepe, nad vasmi Brnica, Rute in Loče. Po vojni je bil do leta 1947 pri odredu JLA v Coni A Julijske krajine urednik Biltena in odredove vojaške oddaje na Radiu Trst, nato pa je na Jesenicah in v Kropi do leta 1952 deloval kot novinar. Od leta 1952 dalje je na Jesenicah živel kot svobodni književnik. Bil je ustanovni član Kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar.
Miha Klinar je pesmi začel objavljati zadnji dve leti pred drugo vojno v Mentorju, Naši rasti in drugih dijaških mesečnikih. Postal je pomemben partizanski pesnik, ki ga je vojna izoblikovala v pesnika odpora in partizanstva. Svoje partizanske pesmi je v letih 1945-47 objavljal kot urednik oddaje Odreda JA za Slov. Primorje, Trst in Istro v tržaškem radiu ter Soškem tedniku, Ljudskem glasu in vojaškem glasilu Odreda JA za SP, Trst in Istro, sodeloval pa je tudi v reviji Razgledi, ki jo je v Trstu urejal France Bevk. Po vrnitvi na Jesenice je objavljal pesmi v Mladinski reviji, Besedi, Novih obzorjih, Obzorniku, Socialistični misli, Gorenjski (ki je nekaj časa izhajala tudi v Kranju), Borih, beograjski Mladosti, Svobodi v Celovcu, Borcu in jeseniškem Železarju.
Njegove novele in romani so namenjeni delavstvu in delovnemu človeku. Objavljal jih je v podlistkih v Delavski enotnosti, Glasu, Borcu, TV-15, Pionirskem listu, Primorskih novicah in jeseniškem Železarju.
Ukvarjal se je tudi z zgodovinsko-raziskovalnim in publicističnim delo. Napisal je Kratko zgodovino SKOJ na Gorenjskem, zgodovinsko je obdelal tudi leto 1941 za Železarja, razčlenil sociološko ozadje v delih jeseniškega delavskega pisatelja Toneta Čufarja, napisal vrsto spominov jeseniških revolucionarjev in člankov iz zgodovine jeseniškega delavstva. Njegovo delo je tudi jubilejna številka Železarja ob štiridesetletnici ZKJ, SKOJ in devetdesetletnici Železarne, obdelal je dokumentarno zgodovino Prešernove brigade in iz nje izvleček Kratka zgodovina VII. Slovenske narodnoosvobodilne brigade dr. Franceta Prešerna za škofjeloški zbornik Razgledi. Omeniti velja tudi njegove zapise Narodnodnostni nemiri 1904 na Jesenicah, Dvoje pričevanj (o nemških taboriščih smrti) in Veliko gradbišče (zgodovina gradnje karavanškega predora).
Mrtvi bataljon, 1945
Zeleni torzo, 1958
Žara s pepelom, 1960
Rdeča kantata, 1961
Čas na brezcestju, 1966
Tetralogija Mesta, ceste in razcestja, 1967-1971
Na mrtvi straži, 1973)
Novembrska balada 1944, 1980
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen: Čufarjeva plaketa občine Jesenice (1972), gorenjska Prešernova nagrada (1973), Kajuhova nagrada (1979), Nagrada vstaje slovenskega naroda (1979).
Levec, P. O partizanskem pesniku Klinarju. V: Klinar, M. Novembrska balada. [Ljubljana]: Borec, 1980.
Klinar, M. Na mrtvi straži. Jesenice: Kulturno umetniški klub Tone Čufar, 1973.
Mal, B. Miha Klinar – bibliografija del, ki so nastala v času od junija do novembra 1944 in del o Koroški. Vestnik koroških partizanov, 1989, št. 1/2, str. 100-106.
Cesar, E. Miha Klinar in njegova pesniška pričevanja o Koroški. Vestnik koroških partizanov, 1991, št. 1/2, str. 13-30.
Levec, P. O partizanskem pesniku Klinarju. Železar (priloga Listi), 1980, št. 49, str. 1-2.
Osebnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
