KOVAČIČ, Nevenka

Rodila se je materi lvanki Pilat iz Štanjela na Krasu, učiteljici, in očetu Mariu Kovačiču, Tržačanu, bančnemu uslužbencu. Živi v Kopru. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Piranu, kjer je leta 1968 maturirala. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je študirala v letih 1968−1973 in tam diplomirala. 1976. je opravila pravosodni izpit. 1972−1974 je bila zaposlena na RTV Slovenija v Ljubljani, 1974−1975 na Okrožnem sodišču v Ljubljani, 1975−1980 na Občinskem javnem tožilstvu v Kopru, 1980−1984 je bila vicekonzulka na Generalnem konzulatu SFRJ v Trstu, nato 1984−1988 družbena pravobranilka Obalno-kraške regije, 1989−1995 odvetnica v Izoli in od 1995 do upokojitve leta 2007 notarka v Kopru. Dvakrat poročena, razvezana, vdova, sin Samo Kutoš (roj. 1973) je univerz. dipl. pravnik in magister prava (univerza Harvard, ZDA).

Leta 2009 je napisala Notariat: 1994−2009: prvih petnajst let (strokovna knjiga, 134 str., fotografije Martin Peca, predgovor Duša Krnel Umek (Koper: založba Libris, 2009)). To je doslej edina knjiga na temo, po 50 letih na novo uvedenega notariata v Sloveniji. Nato je izdala Reminiscence, dokumentarno literaturo na 174 str. (Koper: založba Libris, 2011), in avtobiografske kratke zgodbe Bodika (samozaložba, 2016). Zgodba Gospa Ada je bila objavljena v knjigi Tre mondi … un sentiero = Trije svetovi … ista pot = Tri svijeta … istom stazom (Pulj, Koper, Trst, 2013); zgodba Zimmer/Camera/Soba je bila objavljena v knjigi Scripta manent (Koper, 2015), obe v publikacijah društva POEM iz Kopra. V soavtorstvu z dr. Dušo Krnel Umek je nastalo Pisno strokovno navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva notarja (2008). Navodilo je bilo sprejeto, verificirano in potrjeno pri Arhivu Republike Slovenije, kot način in postopek arhiviranja notarskih listin trajne hrambe in vrednosti, kar dotlej ni bilo urejeno.

Že v šolskem glasilu Gimnazije Piran Gimnazijec, katerega urednica je bila, se je s psevdonimom SAVA preizkušala v pisanju. Njeni zapisi v Reminiscencah razodevajo smisel za leposlovno upovedovanje.

O njenem pravnem boju za pravice luških delavcev v Kopru (stavka leta 1985) je med drugim pisal publicist Samo Kutoš v sestavku Paradoksi poznega samoupravnega socializma (Nova revija, št. 289−290, maj−junij 2006, Ljubljana).