Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KERT, Zlata

Zlata Kert, portret
Zlata Kert - Foto: avtor neznan (Vir: Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert - organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259)

Foto galéria

Született:
22. May 1939, Maribor
Elhunyt:
4. October 1981, Maribor
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Po končani mariborski Klasični gimnaziji je odšla v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti študirala italijanski in francoski jezik s književnostjo. Štipendija ljubljanskega univerzitetnega sveta ji je leta 1960 omogočila pol leta trajajoč študij v Franciji. Po vrnitvi v Ljubljano je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo. Svojo poklicno pot je pričela leta 1961 kot profesorica francoščine na ravenski gimnaziji. Gimnazijsko poučevanje je leta 1964 zamenjala z delom prevajalke v Tovarni avtomobilov Maribor. Potek njene karierne poti se je bistveno spremenil leta 1967, ko je bila izbrana na razpisu za delovno mesto referentke v novoustanovljeni matični službi takratne Študijske knjižnice. Tega leta je predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor prevzela reorganizacijo knjižnične mreže v mariborski občini. Pri načrtovanju razvoja splošnega knjižničarstva v Mariboru je posledično sodelovala tudi Zlata Kert. Svojega dela se je lotila zelo sistematično in z veliko mero zagnanosti. Popisala je vse obstoječe knjižnice v občini in jih spodbujala k delu. Skrbela je za urejanje prostorske problematike posameznih knjižnic, pripravila načrt prenove društvenih knjižnic in ustanovila potujočo knjižnico. Skupaj z ostalimi mariborskimi knjižničarji je tako vizionarsko zastavila načrt, ki je v razmeroma kratkem času popolnoma spremenil mariborsko splošnoizobraževalno knjižničarstvo in privedel do nastanka Mariborske knjižnice. Naslednja postojanka na njeni bibliotekarski poti, ki jo je vseskozi preživela v Študijski knjižnici, je bil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. V oddelek, katerega je prevzela konec leta 1970, je vnesla vrsto sprememb, tudi tehničnih. Mnoge izmed njenih so se pozneje uresničile v delovanju Univerzitetne knjižnice Maribor. Skrbela je za tesno sodelovanje z drugimi oddelki knjižnice, predvsem z oddelkom za delo z uporabniki in z oddelkom za obdelavo knjižničnega gradiva. Skrbno je izbirala strokovno, znanstveno in študijsko literaturo in pri izboru upoštevala potrebe posameznih knjižnic znotraj univerze. Skupaj z Bredo Filo pa je sodelovala pri pripravi raziskovalne naloge Problemi informacij družbenih ved v knjižnicah in NATIS v Sloveniji. Zanjo je prispevala predvsem uvodni del, v katerem je opisala nastanek in pomen Unescovega program NATIS.
V svojem skoraj 15 let trajajočem delu v Študijski knjižnici je postala strokovnjakinja za oblikovanje znanstvenih fondov v univerznih knjižnicah, za racionalizacijo knjižničnega poslovanja, za vključevanje slovenskega knjižničarstva v mednarodne sisteme in za posebna področja knjižničarstva. Z obiski uglednih svetovnih knjižnic in študijem tuje strokovne literature si je pridobila znanje, ki ga je spretno uvajala v prenovo univerznega knjižničarstva v Mariboru. Pridobljeno znanje ji je bilo v veliko pomoč tudi pri vodenju komisije za knjižnično-dokumentacijsko-informacijski sistem Univerze v Mariboru, ki je bil ustanovljen leta 1977.
Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih sestavkov in bila dejavna v številnih stanovskih organizacijah. Med drugim je v 70. letih 20. stoletja kar dvakrat prevzela vodenje Društva bibliotekarjev Maribor. O pomenu in vlogi knjižničarstva je nenehno ozaveščala tako strokovno kot širšo javnost. Sodelovala je na številnih radijskih predavanjih in strokovnih zborovanjih, prirejala je tečaje za ljudske knjižničarje in v domači knjižnici sodelovala pri pripravi knjižnih razstav.

Kitüntetések

Za svoj doprinos k razvoju mariborskega knjižničarstva je leta 1975 prejela Čopovo diplomo, najvišje državno priznanje s področja bibliotekarstva, šest let kasneje pa še red dela s srebrnim vencem.

Forrás és szakirodalom
  • Hartman, B. Zlata Kert: 1939-1981. V: Hartman, B. Maribor – dogajanja in osebnosti, 2009, str. 350-354.
  • Hartman, B. Umrla je Zlata Kert. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1982, letn. 26, št. 1-2, str. 125-129.
  • Hartman, B. Zlata Kert. Večer, 9. okt. 1981, letn. 36, št. 234, str. 4.
  • Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert – organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259.
A bejegyzés szerzője: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Az első bevitel dátuma: 4. 10. 2018 | Utolsó módosítás: 6. 1. 2025
Tamara Jurič. KERT, Zlata. (1939-1981). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kert-zlata/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 14. 1. 2019

SLUGA-ŠKOF, Ivanka

24. June 1929–3. January 2014
Rojena je bila kot peti od osmih otrok. Okupator jim je požgal dom in vas, požgali so tudi njen dom. Po vojni se je njena osiromašena družina opomo...
A bevitel dátuma: 21. 8. 2015

BRUMEN, Fran

21. January 1903–30. November 1987
Dr. Fran Brumen je bil rojen na Kogu pri Središču ob Dravi. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju, nadaljeval medicinske študije v Gradcu in jih dokončal...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

VALENTIN, p. Bazilij (Albin)

29. August 1924–26. July 1997
R. 29. avg. 1924 na Viču pri Ljubljani, u. 26. jul. 1997 v Melbournu. Po podatkih, ki so mi bili na voljo, se je šolal v Novem mestu in l. 1941 st...