Karel LEVIČNIK

Njegov rod izhaja iz narodno zavedne družine iz Železnikov. Oče Albert Levičnik je bil sodnik in predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, sin Jurij Levičnik pa gospodarstvenik in ustanovitelj tovarne IMV v Novem mestu.

Osnovno šolo in štiri razrede gimnazije je obiskoval v Ljubljani, po materini smrti pa ga je oče vpisal v mornariško šolo. Leta 1917 je v Boki Kotorski končal pomorsko vojaško akademijo avstroogrske mornarice in naslednje leto stopil v vojno mornarico Kraljevine SHS oziroma kasneje Jugoslovansko kraljevo vojno mornarico. Vseskozi je preučeval vojaško vedo, šolal se je tudi v Angliji, in si prizadeval za razvoj pomorske artilerijske stroke. Razmeroma mlad je postal kapetan bojne ladje. Bil je eden redkih tehničnih strokovnjakov tedanje vojske.

Ob kapitulaciji kraljevine Jugoslavije je s somišljeniki odšel iz Boke Kotorske domov k tastu, upokojenem admiralu Franju Vučeri v Drčo pri Šentjerneju, kjer se je z ženo in sinom priključil aktivistom Osvobodilne fronte. Leta 1942 je bil poslan v italijansko internacijo. Po kapitulaciji Italije je bil krajši čas pri Glavnem štabu Slovenije inštruktor v oficirski šoli v Kočevju. Po ukazu Vrhovnega štaba pa je konec leta 1943 odšel v Dalmacijo, kjer so se formirale nove bojne enote. Na začetku naslednjega leta je bil kot kapetan bojne ladje in organizator vključen v varovanje strateško pomembnega otoka Visa.

Po vojni je bil povišan v generalmajorja, čez pet let pa v generalpodpolkovnika. Služboval je v Zagrebu in Beogradu, nekaj let pred upokojitvijo leta 1960 je bil načelnik v tehnični upravi JLA. Med drugim je bil poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije za okraj Postojna in predsednik Društva strokovnih prevajalcev Slovenije. Veliko je objavljal v časopisih.