Justina ZUPANČIČ roj. ROZMAN

Rodila se je v družini jeseniškega železarja. Na Dolenjsko je prišla v času druge svetovne vojne, ko se je leta 1941 umaknila pred nacisti in se z nečakom na Frati nad Ajdovcem pridružila partizanom. Predtem je bila zaposlena v pisarni Narodnostrokovne zveze na Jesenicah. Na Frati je spoznala bodočega moža Jožeta Zupančiča, doma iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah, ki je bil tam logar oziroma gozdni čuvaj in je skrbel za gozdni okoliš v revirju Brezova reber. Skupaj sta delovala med partizani. Frata je že leta 1941 postala zatočišče prvih aktivistov Osvobodilne fronte, nato pa zbirna baza za odhod v partizane in križišče partizanskih poti. Justina je pomagala pri gospodinjskih, nabavnih, zdravstvenih in pisarniških zadevah ter obveščanju. Po požigu Frate oktobra 1942 je delovanje med partizani nadaljevala kot aktivistka v stiškem okrožju. Leta 1943 je bila delegatka na 1. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču.

Po vojni sta z možem živela v Podhosti, lastnih otrok nista imela, sta pa skrbela za dve partizanski vojni siroti z Bosne. Jože je bil upravitelj gozdne uprave v Soteski pri Dolenjskih Toplicah. Justina je najprej delala na žagi v Soteski, kjer je skrbela za administracijo, kasneje pa je bila kot organizatorka politične organizacije žensk na terenu, leta 1945 poimenovane Antifašistična fronta žena (AFŽ), prestavljena v novomeško okrožje, na oddelek za kulturo in prosveto, katerega vodja je bil Jože Zamljen – Drejče, pobudnik ustanovitve Dolenjskega lista in njegov prvi urednik.

V spomin partizanom in aktivistom Osvobodilne Fronte je leta 1962 napisala brošuro z naslovom Frata, ki jo je v zbirki Dokazi izdala založba Borec. Njeno partizansko ime je bilo Kristina Rozman.