Do leta 1633 je obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani. Nato je študiral filozofijo v Gradcu in bil tam promoviran. Leta 1647 je bil na Dunaju promoviran za doktorja prava.
Bil je dvorni in sodni odvetnik, svetnik dunajskega škofijskega sveta, profesor na Pravni fakulteti na Dunaju, v letih 1665 in 1676 tudi njen dekan, od maja do novembra leta 1676 pa je tudi rektor univerze na Dunaju. Med leti 1671-83 je bil predsednik komisije za obrambo disertacij. V tem času je dal natisniti šest disertacij doktorandov, ki obravnavajo najrazličnejša pravna vprašanja. Med njimi je bila tudi disertacija E. K. Grundemanna o fiskalnem pravu Idea fiscalis sue Assertiones de jure et privilegiis fisci iz leta 1675, ki utemeljuje zahtevo po zmernem obdavčenju zaradi krepitve gospodarstva, omejevanju davčnih privilegijev in pravilni izterjavi davkov.
Pomemben je predvsem kot sestavljalec ustanovne listine za Knafljevo ustanovo. Ustanovo je napravil leta 1676 na podlagi oporoke Luke Knaflja in jo prvih osem let tudi upravljal.
Slovenski biografski leksikon, 14. zvezek, Ljubljana 1986, 712s
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008, 1307
Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, Ljubljana 2001, 4
J.Sinobad: Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 163