Jurij RUSTJA

Jurij Rustja živi v Piranu, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Vpisal se je na filozofsko fakulteto in višjo šolo za socialne delavce, vendar študija ni dokončal. Leta 1993 se je udeležil literarne delavnice pisatelja Marjana Tomšiča in začel z ustvarjanjem kratkih zgodb in poezije. Objavlja v literarnih revijah in na Radiu Slovenija. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen: za kratko zgodbo je prejel 2. nagrado na literarnem natečaju, za dva haikuja pa 2. nagrado na mednarodnem natečaju.

Leta 2007 je izdal pesniško zbirko Nočni čuvaj. Pisatelj Marjan Tomšič je v spremni besedi k prvencu zapisal: “Jurija Rustjo odlikuje izjemen občutek za drobne stvari; za tiste, ki so v svoji majhnosti in navidezni nepomembnosti – velike. Modrost zre v globine ljubezni in človekove neumnosti in ne pozna ne jeze ne sovraštva. V pesmih so uvidi v bistvo življenja: smo le odsev mogočnosti, nam nedoumljive moči in modrosti. Smo le senca nedoumljive veličine; in senca je pač le senca.”

Naslednje leto je v zborniku Pristanišče besed: odprta branja 1999-2008 (Mestna knjižnica Piran, 2008) objavil pet kratkih zgodb, leta 2014 pa v antologiji Izpišimo bolečino (zbirki osebnih pripovedi ljudi, ki so se srečali z duševno motnjo) še eno: Zakaj se smejem.

S cvetnim prahom v kapuci
se Vremščica vtihotapi
v moj dom

Vaška kapelica
k Jezusu
se zateče ježek

(nagrajena haikuja)