Slovenski slikopodobar Jurij Tavčar (tudi Taučar Georg in Tauzher Georg), z vzdevkom Idrijski, da se ga ne zamenjuje z ljubljanskim soimenjakom, se je rodil očetu Juriju in materi Mariji Musič. Kot slikar je izhajal iz krajinske Layerjeve šole, saj se je podobarstva učil v Kranju pri Layerjevem posinovljencu Josipu Egartnerju. V času uka je na strop Layerjeve hiše naslikal ohranjen lik kmeta ob senenem vozu s parom volov.
Dobro opremljeno delavnico s pomočniki in številnimi sodelavci je imel v središču Idrije. Pri njem so se med drugimi izučili tudi slikar Ludvik Grilc, podobarja in slikarja Matevž Trpin in Jernej Jereb ter cerkljanski podobar in rezbar Jožef Štravs. Kot izrazito poljuden slikar je bil priljubljen zlasti na podeželju, še posebej pri srcu mu je bila folkloristika Bele krajine. Sam je predvsem slikal, kiparska in rezbarska dela je prepuščal pomočnikom. Prevzemal je raznovrstna mojstrska opravila. Delal je oltarne slike, freske, lesene oltarje, tabernaklje in kipe, prenovil je mnogo oltarjev in prižnic. Največ je delal po Kranjskem, Primorskem in po Istri. Izredno dobro se je znal prilagoditi ljudskemu okusu in zato imel mnogo naročil. S svojimi posli je precej obogatel. V Idriji je imel tri hiše.
Jurij Tavčar je za Idrijo izdelal sliko sv. Ahacija za cerkev sv. Barbare in njen okvir (okoli l. 1854), leta 1881 jepopravil sliko sv. Florijana in veliki oltar cerkve pri sv. Križu, popravil in olepšal je notranjost rudniškega gledališča (l. 1872).
Njegov umetniški talent je bil sicer skromen, umetniško obrtna ustvarjalnost pa obsežna. Rad je uporabljal močne in žive barve, ki so značilne za barok, zanj značilna je bila zlasti temno modra. Na Tavčarjevo slikarstvo je vplivala tudi nazarenska likovna smer. Njegovi križevi poti pa so po večini kopije Fuhrichovih. Zvest Layerjevemu rokodelskemu nasledstvu je ljudskemu okusu prilagajal baročne stilne elemente, pri oltarni arhitekturi (oltarji, prižnice, božji grob, krstilniki) se je prilagajal željam naročnikov in posegal po baročnih ali historičnih oblikah. Veliko je tudi prenavljal: v Cerkljah, na Šmarni gori, v Zgornjih Tenetišah, Čepovanu, Dolini pri Trstu, Karlovcu, Metliki ter v cerkvah po Istri.
Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Taborska-Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petre et al. Ljubljana: SAZU, 1980.
Majnik, S. Slikar Jurij Tavčar »Idrijski«. Idrijski razgledi, 1996, let. XLI, št. 2, str. 56–58.
Kavčič, J. Sakralna likovna dediščina v Idriji. Idrijski razgledi, 2003, let. XLVIII, št. 1, str. 52–61.
Slovenec: Politični list za slovenski narod, leto 1892, LeXX, št. 57.