Részletes keresés
hu
en hu it sl

Jožef ISKRAČ

Portret - Jožef ISKRAČ
- Jožef Iskrač. Avtor fotografije: Avgust Berthold, Ljubljana. Vir fotografije: osebni arhiv Matije Založnika

Foto galéria

Született:
13. March 1836, Loka (sedaj Frankolovo)
Elhunyt:
4. July 1900, Razdelj (občina Vojnik)
Álnév:
Frankolski
Község:
Lexikon:
Életrajz

Rodil se je v kmečki družini očetu Blažu in materi Mariji, rojeni Slemenik. Po štirih letih gimnazije v Celju za Jožefa ni bilo več sredstev za izobraževanje, zaradi česar je ostal doma na kmetiji. Mlad, poln življenja in nadarjen za pisanje se je kaj kmalu poročil in preselil najprej na Kamno Goro pri Črešnjicah, nato pa v Špitalič pri Slovenskih Konjicah v mlin pri Žički kartuziji. Tam se mu je med otroki rodil tudi Janko, ki je za njim podedoval žilico ustvarjanja na kulturnem in političnem področju. Kmalu se je s svojo mlado družino še enkrat preselil višje na kmetijo v Starih Slemenah, katero je verjetno kupil. Tukaj so se mu rodili še drugi otroci. V Špitaliču in kasneje v Črešnjicah je bil več let tudi župan.

Poleg kmetovanja in mlinarstva se je vseskozi ukvarjal tudi s pisanjem pesmi, pravljic in raznih časopisnih člankov o dogodkih iz življenja v domačih krajih ter z zbiranjem narodnega blaga. Objavljati je začel leta 1859, morda pa že prej. Plod njegovega pisanja so številna kratka dela in dve obširnejši epski pesnitvi: Veronika Deseniška (1863), ki je verjetno njegovo najodmevnejše delo in jo je izdal pod psevdonimom »J. Frankolski − kmet v Črešencah«, in Petrovška Mati božja (1885). Prvo njegovo znano dramsko delo je igra z naslovom Andrej Turjaški (1880), ki jo je avtor poslal na natečaj v Dramsko združenje v Ljubljano, kjer pa se je vsebina izgubila.

Pisanja ni nikoli opustil. Raznim časopisom, zlasti Novicam, je redno pošiljal svoje zapise. Čeprav je bil samouk, si je pri ljudeh pridobil prepoznavnost in spoštovanje. V virih zasledimo, da je kulturno in politično aktivnost za njim v Špitaliču prevzel njegov sin Janko, sam pa se je v obdobju, ko se je začel spogledovati s starostjo, preselil k svojemu sinu v Razdelj pri Novi Cerkvi, kjer je naposled tudi umrl.

Vsa njegova dela, proza in epske pesnitve, opisujejo resničnostno življenje iz takratnega časa ali preteklosti, ki pa je večkrat tudi romantizirana. V delih nam približa ljudske navade in opiše zgodbe iz zgodovine, ki so krožile med ljudmi. V njegovih delih velikokrat zasledimo vojna dogajanja in verske bogaboječe zgodbe.

Ob Josephu in Gregorju Gorenšku velja Jožef Iskrač za prvega pisatelja in pesnika iz kmečkega življenja, ki je deloval na območju Frankolovega. Pokopan je na pokopališču v Novi Cerkvi.

Művek

Izbor del J. Iskrača – Frankolskega:

  • Veronika Deseniška, 1863 (epska pesnitev)
  • Andrej Turjaški ali Vse za vero, carja in domovino, 1870 (zgodovinska igra)
  • Petrovška Mati božja, 1885 (epska pesnitev)
  • Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem, Novice, 1859, št. 37 (pravljica)
  • Zakaj ima sveti Lukež vola?, Novice, 1859, št. 37 (pravljica)
  • Če si ti hudič, jez sem pa tudi, Novice, 1859, št. 44 (pravljica)
  • Trije bratje, Novice, 1859, št. 44 (pravljica)
  • Boj pri sv. Miklavžu na Doberni na Koroškem, Novice, 1859, št. 49 (povest)
  • Pravlice od landeškega grada na Frankolovem, Novice, 1861, št. 46 (pravljica)
  • Bog, Zgodnja Danica, 1884, št. 8 (pesnitev)
Forrás és szakirodalom

A. Brezovnik: Jožef Iskrač – Frankolski, v: Ljubljanski zvon, 1900, št. 11, str. 714
I. Grafenauer: Iskrač, Jožef, Frankolski, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 366
T. Peršak: Iskrač, Jožef, v: Slovenska književnost, Ljubljana 1996, str. 150
M. Založnik: Iskriva Iskrača: Jožef (Joško) Iskrač – Frankolski in njegov sin Janko Iskrač – Drameljski, Celje 2019

A bejegyzés szerzője: Matija Založnik, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 21. 5. 2020 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Matija Založnik. Jožef ISKRAČ. (1836-1900). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/jozef-iskrac/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Leopoldina KURALT (por. LOGAR)

11. November 1840–26. March 1876
Leopoldina Kuralt je bila pesniška muza Simona Jenka. Njej je posvetil cikel ljubezenskih pesmi z naslovom Obujenke.
A bevitel dátuma: 23. 4. 2012

Martin STERGULC

januar 1752–januar 1815
Srednjo šolo je obiskoval in zaključil v Leobnu (osrednji Avstriji), nato je v Gorici študiral filozofijo in teologijo, kjer je bil leta 1779 posve...
A bevitel dátuma: 29. 12. 2020

Lorenzo VIDALI

28. January 1903–6. April 1945
Borec za delavske in socialne pravice ter antifašist. Njegova življenjsko pot se je končala v nacističnem taborišču Rižarna v Trstu.