Jože VOLFAND

Jože Volfand je bil rojen v socialno šibki steklarski družini v Hrastniku, zato je kot odličnjak s pomočjo občinske štipendije nadaljeval šolanje na celjskem učiteljišču v letih 1959/64. V tem času je začel skrbeti sam zase, ob delu dokončal I. stopnjo slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa diplomiral še iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo.

Že po srednji šoli se je zaposlil na komiteju Zveze socialistične mladine v Celju, kratek čas kot učitelj na IV. osnovni šoli v Celju in na občini v kadrovskem oddelku, potem pa spet na Zvezi. Leta 1971 je prevzel mesto glavnega urednika na Novem tedniku in Radiu Celje, leta 1975 pa postal predsednik občinske konference SZDL. Opravljal je vrsto visokih predstavniških funkcij (predsednik odbora za kinematografijo pri kulturni skupnosti Slovenije, slovenski delegat v zveznem odboru za mednarodno znanstveno, tehnično in kulturno sodelovanje), potem pa odšel v novinarske vode. Na nacionalni televiziji je vodil prve oddaje v živo, ki so postavile takrat nova merila živosti in aktualnosti tega medija. Vprašanja, ki so jih njegove oddaje odpirale, so prinašala nove dimenzije odprtosti v takrat še dokaj zaprto javno mnenje.

Novi novinarski izzivi so sledili v letih 1980/91, ko se je zaposlil pri osrednjem slovenskem dnevniku Delo – najprej kot urednik kulturne redakcije, nato odgovorni urednik, pomočnik glavnega urednika in urejevalec mnenjske, komentatorske strani. V tem obdobju je bil med drugim predsednik skupščine jugoslovanskega filmskega festivala v Pulju.
Po odhodu z Dela je ohranil status samostojnega novinarja in postal podjetnik – lastnik in direktor podjetja Fit media v Celju. Podjetju, ki je prvo v Sloveniji uvedlo kataloško prodajo, so dale delovno vsebino njegove dolgoletne novinarske, kulturniške in tudi menedžerske izkušnje, saj se ukvarja z založništvom, organizacijo zelo različnih dogodkov (od kulturnih do poslovnih), komunikacijo in poslovnim svetovanjem. Kot direktor podjetja se je leta 2004 upokojil, vendar v podjetju ostal v vlogi prokurista.

Dve stvari, ki sta se nakazali že skozi izbiro študija, sta v temelju zgodaj opredelili njegovo delo. Prva je bila zanimanje za kulturo, druga pa smisel za aktualnost in živost dogajanja. Njegovi projekti – kulturni ali drugi – so ravno zaradi tega čuta in organizacijskega daru zato skoraj vedno prerasli v dogodke, ki so močno in dolgoročno zaznamovali javno življenje. Tako so že v času njegovega dela na Zvezi socialistične mladine v Celju ustanovili celjsko literarno revijo Obrazi, na njegovo pobudo je nastalo prvo društvo kadrovskih delavcev v Sloveniji, v času njegovega dela na Novem tedniku pa je nastala ena osrednjih filmskih prireditev v takratni Jugoslaviji – Teden domačega filma v Celju.

Med njegovimi projekti, ki so življenje v Celju opazno zaznamovali, so zlasti naslednji:
– Celjski večeri, ki jih je pod njegovim vodstvom v hotelu Evropa nastalo kakih 20 (prvi že leta 1990);
– Teden domačega filma, ki je od leta 1973 dolga leta postavljal Celje enkrat letno v središče jugoslovanske kinematografije;
– Naša beseda – akcija njegovih »mladinskih časov«;
– Hortikultura – v času predsedovanja občinski SZDL je bil nosilec okoljske akcije, ki je bilo med pomembnimi pobudniki ekološke sanacije Cinkarne;
– Poletje v Celju, knežjem mestu – leta 1993 je bil med pobudniki in začetniki poletnih prireditev v Celju;
– Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko.

Izpostaviti velja tudi njegovo pripravo strokovnih srečanj v Klubu podjetnikov Zlatorog (od leta 1992) in zlasti založniške projekte njegovega podjetja Fit media, ki so zlasti namenjeni promociji Celja in regije.