Foto galéria
Rojen je bil kot eden od petih otrok na veliki kmetiji v Vojniku. Kot kmečki sin službe ni dobil, zato je do svojega 30. leta delal na kmetiji.
Z OF je kot prijatelj Dobrotinškovih sodeloval od začetka, v letu 1942 pa zaradi izrednega nemškega pritiska na ilegalo odšel v partizane. Konec vojne je dočakal kot poročnik in do 1950 služboval v Puli kot oficir. Kasneje se je z družino preselil v Celje in kasneje v Arclin pri Vojniku, se zaposlil v štorski železarni in tudi politično aktiviral. Med drugim je dve leti opravljal funkcijo predsednika občinskega odbora v Vojniku, po priključitvi vojniške občine celjski pa se je najprej zaposlil v sindikatu na okrajnem nivoju, leta 1962 pa je bil (po lastni odpovedi F. Rupreta) izvoljen za predsednika Občinskega ljudskega odbora Celje.
Delo predsednika je opravljal do leta 1963, ko je novi zakon o upravni razdelitvi LRS prinesel znatne kadrovske in organizacijske spremembe, med drugim se je Občinski ljudski odbor Celje (ObLO) preoblikoval v Občinsko skupščino Celje.
J. Jošt je nato do upokojitve v letu 1967 delal kot predsednik Zveze združenj borcev NOV okraja Celje.
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 132–134
M. Mikola: Upravnopolitični razvoj občine Celje v obdobju 1954–1969, v: Celjski zbornik, 1986, str. 147–158
J. Orožen : Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, Celje 1980 (poglavje Organizacija ljudske oblasti)
Biografski in delovni podatki iz družinskega arhiva, zbrani za potrebe priprave razstave in CBL, 13. 5. 2003.