Foto galéria
Rodil se je v Šentjurju kot nezakonski otrok rudarja in kmeta Mihaela Stanteta in poljedelavke Antonije Galuf. Osnovno šolo je štiri leta obiskoval v Lindenhorstu pri Dortmundu, saj so bili izseljeni. Družina se je vrnila v domači kraj, kjer je nadaljeval šolanje.
Leta 1919 se je v Celjski legiji kot prostovoljec boril za osvoboditev koroških Slovencev. Občutil je številne krivice delavskih razmer, mezdni boj in spoznaval pomen povezovanj delavcev z drugimi sloji, zlasti s kmeti.
Leta 1921 je maturiral na gimnaziji v Celju. Na Univerzi v Ljubljani je leta 1926 diplomiral iz prava in do leta 1933 kot sodni in odvetniški pripravnik služboval v Ljubljani, Celju ter Murski Soboti. Po opravljenem sodniškem izpitu je do leta 1941 deloval kot samostojni odvetnik v Celju.
Med okupacijo se je do srede maja 1941 skrival v okolici Trbovelj, nato pa se umaknil v Ljubljano in se vključil v organizirano delo OF, posebej v Varnostno obveščevalni službi (VOS). Leta 1943 je odšel na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem, kjer je bil imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča pri Glavnem štabu NOV in POS in vojaškega tožilca v kočevskem procesu. Nato je v Ljubljani delal kot javni tožilec, predsednik Republiškega razsodišča LRS (pozneje Državne arbitraže), od 1954 do 1962 pa kot predsednik Višjega gospodarskega sodišča LR. Upokojil se je iz zdravstvenih razlogov.
V mlajših letih se je udejstvoval kot pesnik in dramatik.
Pesmi
Stante, J. (1922) Zidanje Babilona. V: Trije labodje. Ljubljana: Kozorcij. Let. 1., št. 2.
Stante, J. (1928) Justifikacija. V: Svobodna mladina. Ljubljana: Konzorcij Svobodne mladine. Let. 1, št. 1–2, str. 17–18.
Dramski pesnitvi
Stante, J. (1925) Mlada Breda. V: Dom in svet: zabavi in pouku. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo.
Let. 38 Št. 3, str. 109–112. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQS6FQFP.
Let. 38, št. 4, str. 139–142. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABDC1TYP.
Let. 38, št. 5, str. 170–174. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISTNCNJT.
Stante, J. (1925) Na prelomu. V: Ljubljanski zvon: leposloven in znanstven list. Ljubljana: Tiskovna zadruga. Let. 50, št. 7/8, str. 439–443. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1UKXKHR.
Strokovni prispevki
Kot pravnik je pisal o partizanskem in gospodarskem sodstvu ter o težavah javnega tožilstva in državne arbitraže. Objavljal je v časopisju Slovenski poročevalec, Ljudski pravnik, Ljudska uprava, Ekonomska revija, Borec, Gospodarski koledar, Pravnik in Delo.
Nekaj povezav:
Stante, J. (1950) Javno tožilstvo – čuvar pridobitev narodno osvobodilne borbe. V: Slovenski poročevalec. Let. 6, št. 50, str. 4. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-DPWAVDXZ/4/index.html.
Stante, J. (1953) Še ena obletnica. V: Slovenski poročevalec. Let. 9, št. 238, str. 4. Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-HMGH2AKC/4/index.html#zoom=z.
partizanska spomenica
red zaslug za ljudstvo II. in III. stopnje
red bratstva in enotnosti
red dela I. in II. stopnje
Ude, L. Stante Jernej. V: Slovenski biografski leksikon: Tretja knjiga: Raab–Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 445. Dostopno tudi na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi603096/.