Jernej ANDREJKA plemeniti Livnograjski

Jernej Andrejka izvira iz kraja Dolenje pri Rovah, kjer je odraščal na domačiji Hudman. Ko je bil star le sedemnajst let, je bil leta 1870 vpoklican v šempetersko vojašnico, svojega šolanja pa ni nikoli uradno dokončal.

Po začetni premestitvi v Trento je bil takoj sprejet v kadetsko pripravnico v Innsbrucku, leta 1873 pa začel vojaško kariero kot častniški pripravnik v Trstu. Kljub želji, da bi dokončal šolanje, je nadaljeval v vojski in uspešno napredoval v poročnika (1875). V knjigi Mladostni spomini (1850-1878) je razkrival svoje služenje in željo po nadaljevanju šolanja, a se je življenje obrnilo drugače.

Sodeloval je pri zasedbi Bosne in Hercegovine (1878-1879), v naslednjih letih pa je s svojim polkom ostal v Ljubljani in Celovcu. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini (1878) je delo o tem času, sestavljeno iz zapiskov njegovega osebnega dnevnika. Izšlo je pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu leta 1904. Knjiga vsebuje zapise o imenitnejših dogodkih, ki se jih je v času svojega služenja udeleževal, dodatek o muslimanskih navadah, pa tudi opis proslave, ki so jo imeli v čast osvoboditvi v Ljubljani.

V cesarski gardi na Dunaju je od konjeniškega stotnika napredoval do majorja. Služboval je tako vse do svoje upokojitve leta 1907. Tudi kasneje je še živel na Dunaju, dokler ni Avstro-Ogrska eventuelno razpadla. Kljub temu, da je večino življenja preživel v tujini, se je zelo zanimal za razvoj svojega rodnega kraja. Sodeloval je pri ustanovitvi ljudske šole, priskrbel pomoč za vodovod in mlekarno, pa tudi prispeval nove zvonove na Rovah.

Skupaj s svojo soprogo je Jernej Andrejka plemeniti Livnogradski, častni član občine Rove, pokopan na rodnih Rovah ob cerkvenem turnu.