Stanko Janežič je po končani klasični gimnaziji študiral teologijo v Mariboru, Ljubljani in Rimu, kjer je doktoriral, in se izpopolnjeval v Parizu. V duhovnika je bil posvečen 17. junija 1945 v Zermanu (škofija Treviso). Kot duhovnik je do leta 1969 deloval med Slovenci na Tržaškem. Predaval je osnovno bogoslovje, predvsem ekumensko teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani (1970–1999) in Mariboru.
Poleg službe predavatelja na Teološki fakulteti v Mariboru je opravljal še druga dela. Na Tržaškem je urejal ekumenski zbornik Kraljestvo Božje. Bil je urednik ekumenskega zbornika V edinosti (od leta 1970 in vse do smrti) ter urednik zbornika Dom in svet. Bil je tudi ustanovitelj Slomškove založbe in njen vodja od leta 1992. Njegova bibliografija je zelo obširna, saj obsega prek 490 enot. Svoje znanstvene in strokovne članke, razprave in eseje je objavljal v zbornikih in raznih revijah (v Bogoslovnem vestniku, Edinosti, Novi Mladiki, Znamenju, Božjem okolju, Mohorjevem koledarju, Domu in svetu). Pisal je tudi prozo in poezijo. Pomembna je tudi njegova vloga pri navezovanju stikov s slovenskimi pisci in kulturniki iz povojne emigracije.
Izbor:
Romar s kitaro, 1951
Moja podoba, 1962
Slovenske žalostinke in hvalnice, 1989
Božja obzorja, 1990
Med domom in svetom, 1994
Klicanje: sveto pismo v pesmih, 2004
Poti med goricami, 2005
Pot življenja, 2005
Vsepesem, 2005
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 397.
H. Srnec: Prleška düša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih, Središče ob Dravi, 2014, str. 148.
V. Topolovec: Dr. Stanko Janežič – Pesnik vinskih goric, Tednik, št. 28 (20. 7. 1995), str. 12.
L. Detela: Večerno žarenje in Praznik življenja, Delo, št. 140 (19. 6. 1997), str. 50.
H. Malek: Izbrane pesmi Stanka Janežiča, Večer, št. 70 (25. 3. 1994), str. 13.
S. Janežič: Slovenska beseda naj bi svobodno prehajala čez vse meje: intervju, Delo, (20. 4. 1989), str. 13.
