Janez PERKO

Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Ljubljani. Leta 1904 je bil posvečen in že istega leta je prišel za kaplana v Šmarjeto na Dolenjskem, kjer je ostal šestinštirideset let, vse do smrti. Bil je izreden gospodar in dober duhovni vodja, imel pa je tudi velik posluh za socialne stiske faranov. Leta 1916 so ga krajani imenovali za častnega občana.

V Šmarjeti je bil sprva deset let kaplan. Dokončal je dela, ki jih je začel njegov predhodnik župnik Andrej Zaman. Nadaljeval je z gradnjo šmarješke cerkve, za katero je načrte izdelal arhitekt Josip Vancaš leta 1907. Gradnjo cerkve v novorenesančnem slogu je prekinila prva svetovna vojna; dela so se nadaljevala šele leta 1926, leta 1928 pa je bila cerkev dograjena in posvečena. Ob tej priložnosti je Perka ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič imenoval za duhovnega svetnika. Poleg cerkve je Perko v Šmarjeti zgradil tudi novo pokopališče.

Prav tako je bil Perko zelo dejaven v kraju. Ustanovil je hranilnico in posojilnico, imel je zasluge za ustanovitev Kmetijske zadruge, izgradnjo gasilskega doma in ceste Zaboršt–Zbure, kjer si je prizadeval da so delo dobili domačini.